Dr. Katja Rebolj: "Netflixov snemalec je naš gozd poimenoval za čarobnega!"

Divja nabiralka

27. 5. 2020, 08:00 | Scena | Piše: Lidija Petek Malus

                            Dr. Katja Rebolj, Dennis Prescott in Bine Volčič v slovenskih gozdovih. Na jedilniku je bil polh s polento in divjimi rastlinami, nabranimi v gozdu. (foto: Netflix) Netflix

Dr. Katja Rebolj, Dennis Prescott in Bine Volčič v slovenskih gozdovih. Na jedilniku je bil polh s polento in divjimi rastlinami, nabranimi v gozdu.

Dr. Katja Rebolj je ženska, ki živi in kuha z naravo. V drugi sezoni Netflixove serije Restavracije na robu so v eni od oddaj predstavili Slovenijo. V njej je nastopila Katja, in tako širnemu občinstvu predstavila naše čudovite gozdove in divje rastline, ki krasijo krožnike najbolj prestižnih restavracij v Sloveniji. Divje rastline in rože zanje nabira Katja. 

Kako ste se znašli v Netflixovi oddaji Restavracije na robu (Restaurants on the Edge)? Kdo vas je povabil k sodelovanju?

Poklical me je Bine Volčič in vprašal, ali bi sodelovala v oddaji. Nato me je poklical producent in pisec produkcijske ekipe iz Kanade, da smo se dogovorili, kaj je v slovenskem gozdu zanimivega in kako bi to lahko zajeli v njihovi oddaji. 

Ali je bil to enkraten nastop ali boste nastopili še v kakšni njihovi, drugi oddaji?

To je bil enkraten nastop, a verjamem, da bo o slovenski naravi še kakšna zgodba.

Kdaj ste oddajo snemali, kaj se vas je med snemanjem najbolj dotaknilo?

Snemali smo lani marca, ko bukve še niso ozelenele, a v gozdni podrasti so poganjale rastline, ki imajo tisti čas, ko jim je na voljo vsa svetloba, še posebej rade. Te rastline smo porabili na snemanju. Posebej se me je dotaknilo, ko sva s snemalcem hodila po gozdu mimo smrek in mahu, ki se je v tistem deževnem jutru še posebej lesketal. Rekel je, da je tako čarobno, kot bi bili v Narniji. Meni pa se ni zdelo nič posebnega. Preveč smo že navajeni, da živimo v raju. Od takrat se želim vsak dan bolj zavedati te neskončne lepote in vrednosti našega gozda.

Dennis Prescott, voditelj omenjene serije, vas je imenoval 'natural woman'. Kako bi to prevedli: 'ženska, ki živi z naravo'? Vaš doktorski naziv iz biokemije in molekularne biologije je v drugem planu, a če bi se morali opisati, kaj ste najprej? Nabiralka?

Po poklicu sem nabiralka, ker mi uspe od tega živeti. Po svojem življenjskem slogu sem nabiralka, ker živim z naravo, vsak dan kuham z divjimi rastlinami in pripravljam zeliščarske pripravke. Hkrati pa sem tudi raziskovalka, saj menim, da moramo še veliko odkriti. V Sloveniji smo imeli veliko tradicionalnega znanja o kuhanju z divjimi rastlinami in zdravilnimi pleveli. Po drugi svetovni vojni se je to znanje začelo izgubljati, zdaj pa lovimo vsak delček in iz njega sestavljamo mozaik. Hvaležna sem, da imam tak poklic, da lahko veliko ur na teden preživim v gozdu. Menim, da je to pot tudi za veliko več Slovencev. Govorim o vseh balonih – finančnih, gospodarskih, trgovinskih, v katerih živimo. Lokalno pa nikoli ni balon, ampak je le tisto, kar dejansko obstaja v znanju in izdelkih.

Kako pomembno je, da bi čim več ljudi spoznalo, da v naravi okrog nas raste toliko užitnih rastlin, ki niso samo zdravilne, ampak jih lahko uporabljamo za dodajanje jedem, in ne samo za dekoracijo?

Tako je, dobrega kuharja prepoznaš po tem, ali zna divje rastline uporabljati le kot dekoracijo ali tudi kot ključno sestavino v jedeh. Pomembno se mi zdi, da imajo ljudje dobro prvo izkušnjo z divjimi rastlinami. O tem velikokrat odloča priprava. Izbira dobrih receptov je ključna. Najprej smo divje rastline uporabljali nabiralci, potem smo se učili od kuharjev, da smo izboljšali in našli recepte, ki delujejo. Zdaj se obračamo na vse Slovence, da uporabijo rastline okoli sebe. Šele takrat bo krog sklenjen.

Dr. Katja Rebolj Nina Žnideršič

Dr. Katja Rebolj

Vemo, da Slovenci radi hodimo, da smo veliko v naravi. Kako prepričati čim več ljudi, da nabiranje divjih rastlin ni tako zapleteno, kot se zdi na prvi pogled?

Všeč mi je, da tako razmišljate. Ker se namreč ravno končuje obdobje čemaža, ki Slovence zelo bega. Veliko ljudi, ki so ga že nabirali, se ga ne upa več nabirati. Seveda je prav, da ne nabiramo rastlin, za katere nismo popolnoma prepričani. Po drugi strani pa se moramo o tem izobraževati, saj to zagotavlja motivacijo in napredek. Potem nabiranje ni več zapleteno.

Kateri divji rastlini ste letošnjo pomlad posvetili pozornost, katerim jedem ste jo dodali?

Največ pozornosti vedno namenim najpogostejšim in vsakdanjim rastlinam, tistim, ki rastejo v bližini naše hiše – grenkuljici, zvezdici, krompirjevki, čemažu, koprivi, regratu ... Takoj za tem pa pridejo nadomestki špargljev, na primer hmelj, bljušč, dežen, stebla osatov in divjih solatnic ... Največkrat te rastline pripravim v kašah in prilogah. Zelo veliko pripravljam fermentirane rastline in napitke.

PREBERITE ŠE: Prehrana v karanteni: hrana, ki tolaži in pomirja (recepti)

PRIPOROČAMO TUDI: Projekt balkon: zakaj ne more izgledati kot z Instagrama (in kaj si želim, da bi vedela že prej)

Lidija Petek Malus
Novinarka in urednica revije Story