24. 11. 2021, 11:30

Einsteinovi zapiski o teoriji relativnosti dosegli 11,6 milijona evrov

profimedia

Zapiski Elberta Einsteina o teoriji relativnosti so na dražbi v Parizu v torek dosegli vrednost rekordnih 11,6 milijona evrov. Rokopis je bil pred tem ocenjen na približno četrtino končne vsote, ki predstavlja doslej daleč najvišjo prodajno ceno za karkoli, kar je napisal ta znanstveni genij.

Zapiski vključujejo pripravljalno delo za enega najbolj prepoznavnih dosežkov slovitega znanstvenika, splošno teorijo relativnosti, ki je bila objavljena leta 1915, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dražbena hiša Christie's, ki je zapiske označila za "nedvomno najdragocenejši Einsteinov rokopis kdajkoli na dražbi", je pred prodajo ocenila, da bodo dosegli od dva do tri milijone evrov.

Izmed njegovih predhodno na dražbah prodanih del so dotlej največ leta 2018 iztržili za t. i. Božje pismo, ki je bilo prodano za 2,8 milijona ameriških dolarjev, in leta 2017 za njegovo pismo o skrivnosti sreče, ki je doseglo vrednost 1,56 milijona dolarjev.

Dražbene ponudbe za fizikov rokopis so se v torek začele pri 1,5 milijona evrov in so hitro presegle ocene dražbene hiše. Po nekaj minutah sta v igri ostala le še dva dražitelja, ki sta se za nakup prek telefona potegovala z višanji po 200.000 evrov.

Zaenkrat še ni podatkov o zmagovalcu. Na dražbi se je pojavilo okoli 100 zbirateljev in opazovalcev, a vse ponudbe so bile podane na daljavo, še piše AFP.

Rokopis na 54 straneh sta v letih 1913 in 1914 v švicarskem Zürichu spisala Einstein in njegov sodelavec ter zaupnik, švicarski inženir Michele Besso. Po navedbah hiše Christie's so se zapiski ohranili prav zahvaljujoč slednjemu.

To je "skoraj kot čudež", saj je le malo verjetno, da bi v Nemčiji rojeni genij obdržal nekaj, kar je imel zgolj za delovni dokument, je še navedla dražbena hiša.

Einstein, ki je umrl leta 1955, star 76 let, velja za enega največjih teoretičnih fizikov vseh časov. Njegove teorije relativnosti so revolucionirale to polje znanosti z uvedbo novih načinov gledanja na gibanje predmetov v prostoru in času. Veliko je prispeval tudi k teoriji kvantne fizike. Leta 1921 je osvojil Nobelovo nagrado.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord