Skupina Imset: "Na Evroviziji smo lahko konkurenčni z materinščino"

Intervju

19. 2. 2020, 16:28 | Scena | Piše: Neja Drozg
Skupina Imset: "Na Evroviziji smo lahko konkurenčni z materinščino" (foto: Marko Alpner) Marko Alpner

"Tam, kjer se skriva tvoj strah, je pot tvojega uspeha," je nepisana filozofija kolektiva Imset, junakov mlajše rokerske generacije, ki v njenem vrtincu nikakor ne dopustijo, da bi jim kdo porezal peruti. Finalisti letošnjega evrovizijskega izbora upravičeno čutijo, da smo v kokoški zreli še tako potrebne prevetritve.

Ko sem jih intervjuvala prvič, sem jih označila za četverec, ki naznanja novodobno reinkarnacijo starega roka in postaja dedič njegove najnovejše zgodovine.

Avtohtona domžalska zasedba z Jako Peterko (vokal, kitara), Jako Ažmanom (bas, vokal), Dejanom Macuro (klaviature) in Blažem Horvatom (bobni) še vedno jadra z vetrom prve plošče Persona, s katero so opozorili nase in našli pot do baze poslušalcev, katerih ne želijo tipizirati oziroma predalčkati.

S tem namenom se za vsako ceno igrajo z ustvarjanjem različnih zvokov, da se lahko v njih najde vsak, od trinajstletne šolarke do šestdesetletnega rokerja.

Upirajo se klasičnemu ukalupljanju v stroga merila določenega žanra in se spogledujejo z elementi house glasbe, RnBja in EDM melodike. V nestrpnem pričakovanju nastopa na Emi 2020 smo se dotaknili uporništva, pasti 'mainstreamovstva', strahu pred izpetostjo in materinščine na Evroviziji.   

Pred kratkim ste izdali novo pesem Upornika z razlogom. Nakazujete z naslovom tudi na naravo vas samih – ste uporniki z razlogom?

Jaka P.: Smo. Vedno se upiramo, ali sistemu ali nevšečnim situacijam, ljubezenskim težavam, slabi hrani, ali pa se enostavno upiramo drug drugemu, ko si gremo na živce.

Na slovenskem glasbenem trgu se je po posameznikih, ki so mu v preteklosti postavili temelje, pojavil prostor za mlajšo generacijo. Zaznavate, da so se bendi otresli banalnih stereotipov in se jih trenutno sprejema z bolj odprtimi rokami, s potrebo, da prevetrijo prostor?

Jaka A.: Mislim, da še nismo čisto tam. Trenutno je na sceni res ogromno bendov z veliko potenciala in svetlo prihodnostjo. Ker lahko "ta večje" bende v Sloveniji preštejemo na prste leve roke, je dejstvo, da se, hočeš ali nočeš, vsak mlad bend hitro primerja z njimi. Delamo na tem, da publiko prepričamo, da smo unikatni.

Primerjave z njimi so dvorezen meč. Jih doživljate kot trn v peti?

Jaka P.: Mogoče smo jih včasih, danes nas samo še dvigujejo. Bodisi v smislu kritike, kaj lahko popravimo, bodisi v smislu potrditve, da delamo dobro. Če v nečem uživaš, imaš svojo fan bazo in poleg zaslužiš še kakšen evro, mislim, da ni tu nič narobe.

Kateri slovenski bendi pa so vas vzgajali z vidika učnega procesa? Ste imeli to srečo, da ste bili kdaj deležni očetovskega nasveta z njihove strani?

Jaka P.: Pravzaprav lahko rečemo, da s strani vseh, ki na slovenski glasbeni sceni nekaj pomenijo. Z večino smo se uspeli tudi spoznati in od ‘starih’ mačkov se lahko naučiš veliko, če le znaš poslušati. Vsaka kritika ali nasvet sta dobrodošla, še posebej če ju prejmeš od ljudi, ki so v svoji karieri naredili že ogromno. Poslušamo in cenimo to.

Minulo leto so zapečatili z nastopi ob 'velikih', kot so Prljavo kazalište, Parni valjak in markantni britanski rokerji Dire Straits (na fotografiji). Marko Alpner

Minulo leto so zapečatili z nastopi ob 'velikih', kot so Prljavo kazalište, Parni valjak in markantni britanski rokerji Dire Straits (na fotografiji).

Vendar se zdi, da se želite v velikem loku ogniti podjarmljenosti 'mainstreamovskega' gibanja. Kaj bi za vas pomenilo ujeti se v njegovo past?

Blaž: V bistvu prav nič. Imset je postal band, ki ne gleda na žanr, ampak le na občutke posameznih komadov. Zato se ničesar ne izogibamo in ustvarjamo to, kar čutimo v nekem trenutku.

Je ob tem občutiti kanček rivalstva z novonastalimi skupinami?

Jaka P.: Se mi zdi, da ne. No, vsaj z naše strani ne. Tudi po sodelovanju in občutku drugih skupin, lahko rečem, da nekako vsi skupaj strmimo k temu, da na površje pride nova, energična in mlajša scena.

Radi sicer izpostavite, da ste ustvarjalci zvoka, ki ga v Sloveniji še ni bilo.

Jaka A.: Že v Personi smo se začeli spogledovati z elektroniko, v prihodnosti pa bo to še toliko bolj očitno. Ne želimo se ustaviti samo pri klasični uporabi kitare, basa, bobnov, ves čas spremljamo nove inštrumente, predvsem pa načine, kako različne zvoke vključiti v svoje pesmi. Po Personi smo kar hitro zaplavali v elektronske ritme, novi komadi se spogledujejo z elementi house glasbe, RnB in EDM melodiko. Sceni prinašamo mlad zagon in svežo energijo.

Ime ste si med drugim utrdili s kreativnimi video realizacijami. Kaj želite sporočiti prek simpatiziranja z vizualno umetnostjo?

Jaka A.: Ker smo ljudje vizualna bitja, imajo tudi za nas vizualne upodobitve skladb velik pomen. Radi bi, da naši videospoti nosijo zgodbo in s tem skladbam dodajo še eno dimenzijo, v kateri se lahko poslušalec najde. Radi imamo take spote, da jih lahko pogledaš desetkrat, pa vsakič vidiš in najdeš nekaj novega. Mi morda odkrijemo kakšno napako, poslušalci pa kakšen nov element zgodbe.

So zato tako pomembni za glasbenika? V današnji spremenljivi informacijski dobi so videospoti (še) neizkoreninjen element.

Jaka A.: Glasbo predstavijo na drugačen način. Zvok in video sta kontrastna medija, ob združitvi obeh pa nastane magija. Ob poslušanju pesmi si lahko vsak ustvari svojo vizijo, sliko, ob videospotih pa lahko svojo ustvarjalnost izživimo tudi mi in ustvarimo smernice – pokažemo, kaj nam predstavlja pesem.

Imate že ustaljeni ritem ustvarjalnega procesa?

Dejan: Vedno bolj želimo organizirati posamezne procese, ampak preveč organizirano raziskovanje ne prinese ničesar novega, zato poskušamo v ustvarjalnem procesu zajeti spontanost življenja in jo spremeniti v glasbo. Izgleda tako, da vzameš domov računalnik, si ustvariš prijetno atmosfero, držati pa se moraš samo dveh pravil: energičnosti in občutkov. V praksi to izgleda tako, da greš na balkon, si daš na slušalke demo, ki si ga naredil, skačeš na balkonu, in ko te vidijo sosedi, si mislijo, da si na drogah.  

Je ob tem kompleksna naloga štiri tako različne značaje obdržati v homogeni celoti? Se med vami pogosto krešejo argumenti?

Dejan: Vsak ima nedvomno po svoje čudaški značaj, ampak nas to povezuje, ker se nam vedno zgodijo čudni pripetljaji, ki nas nasmejejo do solz. Smo že toliko časa skupaj, da se obnašamo kot star par. Kregamo se samo še za nepotrebne stvari. Da si povemo, da se imamo radi.

Podporni steber ustvarjanja je slovenski producent Matej Pečaver: »Dvigne nas na novo raven, prenaša naše otročarije in predvsem v band vnese potrebno mero energije.« Arhiv Imset

Podporni steber ustvarjanja je slovenski producent Matej Pečaver: »Dvigne nas na novo raven, prenaša naše otročarije in predvsem v band vnese potrebno mero energije.«

Kaj pa vas kot ustvarjalce kroji, krepi in vzgaja? Ne gre zanemariti sodelovanja s producentom Tedom Jensenom, ki se v svojem portfelju lahko pohvali s sodelovanjem z Linkin Parki in Green Dayi.

Jaka P.: Predvsem to, da nonstop tičimo skupaj. Zlasti med trenutnimi pripravami na Emo, za katero je precej dela in samo eden ne more vsega spacati skupaj. To nas je dvignilo in nam dalo nov zagon. In ne samo Ted Jensen, z novo glasbo smo začeli sodelovati tudi z ameriškim producentom Chrisom Gehringerjem, ki poleg 21 Pilots, Duo Lipo in Lano Del Rey sodeluje tudi z nami.

Prekleto smo ponosni na to. Že ves čas pa nam ob strani stoji tudi naš, slovenski producent Matej Pečaver, ki nas vedno dvigne na novo raven, prenaša naše otročarije in predvsem prinese odlično energijo v naš band, kar je zagotovo najbolj pomembno.

Vas kdaj skrbi, da bi se izpeli?

Dejan: Žal imamo ravno nasproten problem, zanima nas toliko različnih stvari. Ko naredimo en komad, bi radi že naslednjega, pa naslednjega, ker vedno najdemo nekaj, kar bi lahko izboljšali. Vedno znova se poraja isto vprašanje: kje narediti zadnje poglavje in se odpraviti naprej?

Še dobro, da na dušo rock fanatikov piha porast dogodkov in festivalov, usmerjenih v ta žanr. Kakšna je trenutno situacija na slovenski rokerski sceni? Je težko najti založbo in skupni jezik z njo?

Blaž: Če se band dovolj trudi in dela na svoji glasbi, bo slej ko prej prišla do njih tudi založba.

So pogoji, da bi lahko živeli od glasbe? Bili ste najbolj predvajani domači izvajalci na šestih radijskih postajah. To je obetajoče znamenje.

Jaka P.: Res je. Kot kaže se zna z Upornika z razlogom uspeh zelo hitro ponoviti. Zase tega še ne moremo reči, smo pa že toliko časa na sceni, da vemo, da se živeti od glasbe vsekakor da. Moraš biti pa vztrajen, trmast in razumeti, da je potrebno biti neprestano aktiven. Pogosto se zdi, da ima dan premalo ur.

Za glasbo ste sicer počeli marsikaj – delali v mesariji, sestavljali zapestnice, pekli hamburgerje in prodajali zavarovanje. Vas spomini na te čase ogrejejo pri srcu?

Blaž: Pogrejejo pri srcu ravno ne, vendar padem v smeh vsakič, ko se spomnim na Dejana, ko je sestavljal ključavnice in zapestnice.

Aktualen album Persona bo v prihodnosti nadomestil naslednik, kar je za mnoge izvajalce nehvaležen podvig. Poslušalci velikokrat nepremišljeno rečejo, da je bil prvi veliko boljši. Želja, da z njim stopite v (premajhne) čevlje Persone, je precej logična.

Jaka A.: Definitivno bo nov album nekaj drugega. Imset kot posamezniki in celota se razvijamo, odraščamo in s tem se nadgrajuje tudi naša glasba. S Persono smo pokazali, da znamo biti rokerji. Z novim materialom in novim zvokom bomo sebi in poslušalcem skušali dokazati, da odraščamo in da nismo omejeni le na eno zvrst glasbe. Seveda se vedno najde nekdo, ki mu je starejši album bolj všeč, a smo vseeno prepričani, da bomo z novim materialom presegli Persono.

Za konec, bi si, v primeru odhoda na Evrovizijo, želeli zapeti v slovenščini? Menite, da smo sploh konkurenčni, če pojemo v maternem jeziku?

Blaž: Seveda. Slovenščina je lep jezik in ne glede na jezik, gledalci začutijo komad, ki jim ga predstaviš. Vzemimo za primer Marijo Šerifovič in Molitvo (op. a. zmagovalka pesmi Evrovizije 2007). Močan komad, ki je prepričal.

Boste pred nastopom na Emi opravili kakšen že tradicionalen ritual za srečo?

Jaka P.: En ogromen objem zanesljivo ne bo manjkal. Se je pa zgodila spontana stava, da če pridemo na Emi v finale, si bomo vsi slekli hlače. V živo. Iskreno, še danes mi je žal za to. (smeh)

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Neja Drozg
Novinarka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri