Ljubljanski filmski festival Liffe je v sredo odprl koprodukcijski film Varuhi formule Dragana Bjelogrlića, ki je nastal po resničnem dogodku v nekdanji Jugoslaviji. V igranem filmu je srbski režiser upodobil dlje časa varovano skrivnost, da so v bivši državi konec 50. let izvajali poskuse za izdelavo atomske bombe. Film je prejel stoječe ovacije.
Navdih za film, ki ga prikazujejo v sekciji Predpremiere, svetovno premiero pa je doživel na letošnjem festivalu v Locarnu in si na sarajevskem festivalu prislužil nagrado občinstva, je režiser našel v resnični zgodbi o "srbskem Černobilu", ki jo je v romanu Primer Vinča iz leta 2017 obudil Goran Milašinović.
Kot je povedal pred projekcijo, o dogajanju v Vinči ni bil seznanjen, čudilo ga je tudi, da o tem ni nihče govoril, pri postavljanju zgodbe na veliko platno pa ga je zanimalo zlasti vprašanje, kako lahko formula smrti postane formula življenja. Za nastanek scenarija je bilo potrebnega veliko raziskovanja, poskušali so najti tudi tiste, ki so o tem kaj zapisali, vendar dokumentacija danes ne obstaja. "Če bo kdo od gledalcev pomislil, da gre za pravljico, naj se spomni, da gre za resnično dogajanje," je poudaril režiser.
Bjelogrlić v filmu, v katerem je tudi zaigral, prikaže verižno reakcijo, kot je Varuhe formule tudi podnaslovil: da en dogodek sproži drugega, v tem primeru je nesreča, po kateri šest raziskovalcev jedrskega inštituta v Vinči, večinoma študente fizike, prepeljejo na zdravljenje v Pariz, izhodišče za francoskega zdravnika Georgesa Matheja, ki je tik pred tem, da obupa nad svojimi poskusi presaditve kostnega mozga na miših.
Po neuspelem prvem poskusu na enem od pacientov drugega - enako kot so svoje poskuse izvajali fiziki v Vinči - izpelje v tajnosti in uspe ter s tem izvede prvo uspešno transplantacijo kostnega mozga oseb, ki niso v sorodu. Za svoj podvig sicer ne prejme Nobelove nagrade za medicino, a njegov način sčasoma postane običajen postopek zdravljenja levkemije.
Film je nastal v koprodukciji Srbije, Slovenije, Črne gore in Severne Makedonije. Slovenska koproducenta sta bila Andrej Štritof in Aleš Pavlin, v njem pa je nastopil tudi igralec Jurij Drevenšek. Francoskega onkologa je odigral Alexis Manenti, ki je po projekciji povedal, da se je ekipi pridružil tudi zato, ker ima korenine v bivši Jugoslaviji. Radivoje Bukvić, ki je odigral vodjo jedrskih raziskav, pa je ocenil, da ima film zaradi prikaza običajnih ljudi, ki se borijo za življenje, nekaj hollywoodskega naboja.
Varuhe formule so snemali dobra dva meseca, med drugim tudi v Škofji Loki in Ljubljani. Prizori z jedrskimi poskusi so nastali v jedrskem reaktorju Instituta Jožef Stefan. Skladbo za film je prispeval režiserjev sodelavec Magnifico v sodelovanju z lansko predstavnico Srbije na tekmovanju za pesem Evrovizije Konstrakto.
