Glasbeniki iz držav članic Evropske unije in Zahodnega Balkana so se prvič srečali v Skopski filharmoniji, kjer so združili moči in pripravili lastno interpretacijo Ode radosti, obogatene z značilnimi glasbenimi motivi in tradicijami svojih domovin.
V zgolj nekaj urah so dosegli uigrano sozvočje in dokazali, da je za povezovanje ljudi ter skupno ustvarjanje potreben le kratek čas. Njihovo zgodbo lahko preberete tukaj, ob tem pa uživate v njihovem izjemnem nastopu.
Ustvarjalne sile Zahodnega Balkana in Evropske unije, med katerimi so Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Češka, Francija, Nemčija, Kosovo, Črna gora, Nizozemska, Severna Makedonija, Srbija in Slovenija - so se povezale v okviru kulturne in komunikacijske pobude Ena pesem, ena Evropa (One Song, one Europe), ki jo izvaja organizacija WeBalkans.
V prepletu tradicij, talentov in idej, ob uporabi tradicionalnih, klasičnih in redkih glasbil, je dvanajst glasbenikov v Skopski filharmoniji na novo interpretiralo Odo radosti. Več kot le nastop so ustvarili zgodbo, ki nas opominja na tisto, kar je zares pomembno: enotnost, solidarnost in mir. Zgodbo, pripovedovano v univerzalnem jeziku glasbe.
"Ko govorimo o EU in Zahodnem Balkanu, zame to ni EU in Zahodni Balkan - zame je to preprosto Evropa. Naše razlike niso bistvene, saj je glasba vedno korak pred nami pri povezovanju," je dejal Gent Rushi, pianist in harmonikar iz Albanije.
Prav zato je WeBalkans, pobuda Generalnega direktorata Evropske komisije za širitev in vzhodno sosedstvo (DG ENEST) zasnovala projekt Ena pesem, ena Evropa. Projekt dokazuje, da sta kultura in umetnost še vedno najmočnejši orodji za spodbujanje sprememb, saj pogosto dosežeta občinstvo neposredneje kot akademske razprave ali politične analize.
Za Antonijo Batinić iz Bosne in Hercegovine, vokalno solistko, je glasba univerzalni jezik, ki presega besede: "Jezik je pomemben, vendar izrazi in moč glasbe govorijo glasneje kot katero koli besedilo." Njen kolega Marvin Dillmann iz Nemčije je dodal: "Res smo si različni, a hkrati povezani, in prav v teh razlikah uživamo - glasba pa nam ponuja to priložnost."
Številne generacije v Evropski uniji in na Zahodnem Balkanu so odraščale ob poslušanju istih pesmi, ter si delile skupne tradicije in vrednote. "Ta pobuda je dokaz, da kultura še vedno ostaja most - med generacijami, državami in njihovimi težnjami," poudarja glasbeni producent Dino Šukalo.
Nastop v Skopju ni predstavljal zgolj novega aranžmaja Ode radosti, ki je s prepletom tradicionalnih in sodobnih instrumentov dobila svežo podobo. Driton Bejta, virtuoz na čifteliji iz Kosova, je ob tem izpostavil, da je bil namen koncerta posredovati sporočilo: skupaj lahko izkažemo spoštovanje univerzalnim vrednotam, negujemo raznolikost ter soustvarjamo prihodnost miru, napredka in skupne blaginje.
"Združili smo različne kulture in ideje ter preoblikovali nekaj tako klasičnega in tradicionalnega, kot je Beethoven, z glazbo ljudi in etno slogi. Sporočilo je jasno: združimo se, presežimo meje, igrajmo skupaj, se zabavajmo in ne delimo, temveč povezujemo- z ustvarjalnostjo in veseljem," je dejala slovenska violinistka in vokalistka Ana Mezgec. Francoska bobnarka Delphine Aurélie Langhoff je ob tem dodala: "Čeprav prihajamo iz različnih kultur, glasba kaže, da smo si podobni. V skupnosti najdemo moč, ki nas dviga."
Projekt Ena pesem, ena Evropa, ponazarja vlogo Evropske unije pri spodbujanju kulture in oblikovanju skupnega kulturnega prostora. EU vlaga v umetnost, čezmejno sodelovanje in povezovanje ljudi z namenom preseganja delitev. Ti napori potrjujejo, da je Evropa skupni dom, v katerem EU in Zahodni Balkan delita enake vrednote ter si skupaj prizadevata za napredek in višjo kakovost življenja. To sporočilo je bilo močno in jasno razvidno tudi iz nastopov sodelujočih glasbenikov.
Črnogorska flavtistka Žana Lekić je poudarila, da nova priredba Ode radosti nosi tako umetniško kot politično sporočilo: "Naprej lahko stopamo le skupaj - brez bremen in omejitev. To je ključ. Glasba razkriva možnosti sodelovanja, nujnost raznolikosti in moč umetnosti kot mehke sile pri oblikovanju družbe. Politika je vseprisotna, zato je dolžnost umetnikov, da s svojo ustvarjalnostjo poskrbimo, da politika deluje za nas, ne proti nam."
Podobno misel je izpostavil tudi nizozemski pianist Mike del Ferro, ki je dejal, da skupna izvedba Ode radosti dokazuje, da je svet lahko združen, ker "ne glede na politična prepričanja ali veroizpoved pošiljamo sporočilo, da se imamo radi- in to se mi zdi izjemno pomembno".
Srbski kavalist in klarinetist Miloš Nikolić je ob tem poudaril, da je glasba ena najmočnejših sil kolektivne preobrazbe: "Če lahko karkoli prispeva k napredku družbe kot celote, je to prav glasba- kraljica vseh umetnosti. Če bi države več vlagale v kulturo, bi naše skupnosti resnično zacvetele. Staršem vedno znova polagam na srce: pošljite otroke v glasbene šole. To je najboljša naložba v njihovo prihodnost." Za številne poslušalce je bil koncert tudi priložnost za prvo srečanje z bolgarskim instrumentom gadulko. Izvajalka Hristina Beleva je poudarila, da je sodelovanje "luč v našem življenju in da bi bil svet lepši, če bi ljudje cenili preprostost". Češki trobentač Petr Harmacek pa je dodal, da je skupna izvedba Ode radosti z glasbeniki z Balkana čudovita izkušnja, ki razkriva, kako globoko smo vsi povezani.
Posebno pozornost je požel mladi trobentač Serçuk Alimov iz Severne Makedonije, za katerega je profesor Nikolić dejal, da se tak talent pojavi le enkrat v stoletju. Njegova mladostna energija in izjemna virtuoznost nosita sporočilo sedanjosti in prihodnosti: ko inštrumenti zvenijo kot eno in ljudje združijo moči, Evropa zazveni v melodiji, kot bi morala – enotna, živahna in povezana.
