V vrtincu spletk, humorja in ljubezenskih zapletov: ne zamudite pravega oderskega spektakla

Gregor Ravnik v muzikalu Mala nočna glasba, ki bo premierno uprizorjen 14. septembra, nastopa v vlogi Henrika Egermana, introvertiranega mladeniča, ki se uvaja v poklic duhovnika, obenem je zaljubljen v novo ženo svojega očeta in pa v Petro, služkinjo družine Egerman. Zaupal nam je, da je predstava polna spletk, humorja in ljubezenskih zapletov.

Duhovit in eleganten muzikal Mala nočna glasba Stephena Sondheima praznuje 50. obletnico. Je eno najpogosteje izvajanih Sondheimovih del in po njem posegajo številne operne hiše. Muzikal, ustvarjen po filmski predlogi Ingmarja Bergmana, nas okoli leta 1900 popelje na deželo, kjer se okrog igralke Desirée Armfeldt spleta in prepleta mreža romanc.

Ko potujoča igralka nastopi v kraju svoje nekdanje ljubezni, odvetnika Fredrika Egermana, se strast znova razplamti. To sproži naval ljubosumja pri vseh vpletenih: Desirée, Fredriku, njegovi mladi ženi Anne, Desiréejinem trenutnem ljubimcu, grofu Carlu-Magnusu, in njegovi ženi Charlotte. Privolijo, da se za konec tedna pridružijo Desirée in njeni družini na posestvu njene premožne matere. Ko so vsi na enem mestu, se pojavi neskončno možnosti za presenetljive nove romance in nepričakovane preobrate. 

Mala nočna glasba je šesti muzikal, za katerega je Stephen Sondheim napisal glasbo in besedilo. Premierno je bil uprizorjen na Broadwayu leta 1973, torej natanko pred petdesetimi leti. Ob svoji premieri doživel velik komercialni uspeh. Čeprav je na prvi pogled muzikal morda lahkotnejši od Sondheimovih drugih del, se pod bleščečo fasado v glavnih protagonistih skrivajo obžalovanje, jeza, neuslišano hrepenenje in nezadovoljstvo. Vse se vrti okrog časa. Nekateri čas zapravljajo, spet drugi ga skušajo izživeti, a ga zaradi socialnih in ekonomskih razlogov ne morejo, tretjim pa se izteka. To je slovenska praizvedba tega dela.

Kdo je avtor muzikala?

Stephen Sondheim (glasba in besedilo) je eden najpomembnejših tekstopiscev in skladateljev ameriškega muzikala. Za svoje delo je prejel kar osem gledaliških nagrad tony in posebno nagrado tony za življenjske dosežke v glasbenem gledališču, prejel je osem grammyjev, oskarja za najboljšo izvirno pesem, Pulitzerjevo nagrado in vrsto drugih prestižnih odličij. Ob vsem tem pa je bil že deležen tako pomembne časti glasbene industrije, da kar dve prizorišči v najbolj ustvarjalnih glasbeno-gledaliških središčih nosita njegovo ime – tako na newyorškem Broadwayu kot v londonskem West Endu.

Glasbeniki in pevci ga cenijo predvsem zaradi izjemne gledališke občutljivosti, ob tem pa drznosti pri obravnavi neobičajnih tematik, tudi vključevanju temnejših plati človeške narave, ki presegajo običajne vzorce libretov muzikalov. Znan je po skladateljski celovitosti, saj je glasbeno plat svojih del, za večino katerih je besedila napisal sam, oblikoval v izzivalnih in prefinjenih kompozicijskih izpeljavah, ob polnem upoštevanju zakonitosti priljubljenega gledališkega žanra.