Ko glasba sreča junaško življenje, nastanejo zgodbe, ki jih poslušalci ne morejo spregledati.
Kljub temu, da je skupina Ne me jugat že skoraj 30 let simbol istrske glasbe, znani predvsem po avtorskih skladbah, kot so Šagra, Bačin in Enbot, so pred kratkim presenetili s pravim hitom Gasilec sem. Njihove pesmi prinašajo toplino, humor in zdaj še iskreno pripoved o junakih v uniformah, pod katerimi se skrivajo povsem vsakdanji ljudje. O nastanku pesmi, glasbeni tradiciji, odrskih izkušnjah in posebnem stilu, ki jih loči od vseh drugih bendov.
Od srčnosti do trčenosti – nastanek himne gasilcev
Pesem Gasilec sem je nastala leta 2020, v času, ko je Mitja Kodarin obiskoval šolanje za poklicnega gasilca. "Med šolanjem se mi je v spomin vtisnila fraza, da je pravi gasilec srčen in trčen. Kasneje se je iz čistega heca porodila ideja o pesmi, ki je postala himna 27. generacije poklicnih gasilcev," je pojasnil frontman skupine Ne me jugat.
Še kako dobro se spominja intenzivnega programa: "To je bila ena tistih izkušenj, ki nate pustijo vtis za celo življenje. Naporna, ampak nepozabna. Preden sem sploh začel, sem moral Cooperjev test preteči pod enajstimi minutami, pol leta sem treniral skoraj vsak dan, da sem sploh opravil fizični sprejemni izpit."
In prav v teh trenutkih se je porodila ideja za pesem: "Tam, med predavanji, mi je inštruktor rekel nekaj, kar se mi je zasidralo globoko v spomin - 'Pravi gasilec mora biti srčen in trčen.' In sem si rekel – to je to! No, iz te fraze se je med korono počasi risala ideja o pesmi." Kot je bila ideja za skladbo spontana, je tako nastal tudi videospot, ki so ga posneli Gasilski brigadi Koper, v sodelovanju z Obalno gasilsko zvezo Koper in številnimi prostovoljnimi društvi. Režijo je prevzela ekipa KLEVA FILMS, ki je ujela tisto pravo – surovo energijo, tovarištvo, humor in kanček norosti, značilen za gasilski svet ... in za Ne me jugat. Skladbo so posneli v Don Allen Recording Studiu, miks in mastering podpisuje Alen Klepčar, glasbo in besedilo pa kar Mitja Kodarin. Rezultat? Pesem, ki se posluša z nasmehom in čuti z dušo.
Glasba, ki diha Istro
Ne me jugat s svojim slogom ostajajo zvesti domači Istri in njeni glasbeni dediščini: "Imamo pesmi v narečju, predvsem ohranjamo tradicijo skozi besedila. V njih uporabljamo živo narečje, ki se uporablja v vsakdanjem življenju," pravijo člani.
Mitja Kodarin se spominja svojih začetkov: "Kot mulc sem že zgodaj postal član različnih ansamblov. Harmoniko sem igral od malega, učil sem se, tekmoval, celo svoje učence sem imel. Glasba je bila zame resen del življenja."
Njihova prelomna pesem Šagra je bend postavila na zemljevid: "Poletje, vročina, šagra, družba, harmonika, veselje. Poslali smo jo na lokalne radie, a dve leti se ni zgodilo nič, dokler DJ Dolfi ni naredil priredbe v house verziji. Ljudje so jo peli na pamet, kot da je že od nekdaj njihova."
Stil "nerodno-zabavni"
O svojem posebnem glasbenem stilu pravijo, da niti sami čisto ne vedo, kaj prepevajo. "Nismo hoteli biti klasičen narodnozabavni bend. Malo narodno, malo zabavno, malo rokenrol, malo hip-hop … kar nam tisti trenutek paše, to vzamemo. Nobenih pravil, samo iskren občutek."
Mitja pojasnjuje tudi vlogo plonarce, stare harmonike, ki daje bendu prepoznaven zvok: "Plonarca ni klavirska harmonika, ni frajtonarca – nekaj vmes. Daje tisti poseben zvok, patino, ki jo občutiš v vsakem tonu."
"Zakaj pišemo v narečju? Ker je to naš jezik, naš način življenja, naša identiteta. Jaz vedno pravim – četudi nas bo ostalo samo še nekaj, ki znamo tako govoriti, potem bomo zagotovo mi tisti, ki bomo v tem narečju tudi peli. To je naša kulturna dediščina, naša Istra, naš dom. Dokler bomo živi, bomo peli tako v narečju kot v slovenščini. Ker to smo mi, to je Ne me jugat." Besedila zadnjih pesmi so sicer bolj razumljiva tudi širši javnosti, a še vedno ostajajo istrska – da poslušalec občuti pristno dušo, humor, občutek sonca in morja.
Od lokalnih šagr do televizijskega odra
Pri nastopih na domačih šagrah, mestnih trgih, lokalnih prireditvah in festivalih bend ohranja pristnost: "Pred domačo publiko je vzdušje sproščeno, skoraj kot da igramo kar v dnevni sobi. Glasba te premakne, ljudje poznajo besedila, energija je takojšnja."
O nastopu v oddaji Japajade šov pa so dodali: "Vedno z veseljem nastopimo, ker nam vsakič prinese lepo izkušnjo in širšo prepoznavnost. Na odru v oddajah ni tekmovalnosti, ni napetosti – samo dobra volja, glasba in pristni ljudje. Če lahko z glasbo vsaj malo razsvetlimo dan gledalcem, potem vemo, da smo naredili nekaj prav."
Pesem Gasilec sem za bend ni le melodija, je poklon vsem, ki dajejo svoj čas, energijo, zdravje – za druge. "Ki gredo, tudi ko drugi bežijo. Če lahko s to pesmijo vsaj malo približamo ljudem, kaj pomeni ta poklic in poslanstvo, potem smo dosegli namen."
Pogled naprej
Naslednje leto Ne me jugat praznujejo 30 let obstoja: "Želimo obeležiti jubilej z modernimi priredbami starih pesmi. Z Gasilcem smo pokazali, da znamo nagovoriti širšo slovensko publiko, in to želimo graditi še naprej,” so s ponosom povedali člani. "Želimo ostati zabavna glasbena skupina, ki prinaša veselje, energijo in malo istrskega pridiha na vsak oder," zaključijo.
