Pero Lovšin, ikona slovenske punk scene, praznuje 70 let, a kljub letom ostaja zvest svojim koreninam.
Pero Lovšin praznuje 70 let, z jubilejem pa je nehote sovpadel tudi njegov novi studijski album Za sto let naprej, na katerega je nekoliko računal že lani. Vinilna plošča je že v izdelavi, izid je napovedal za september, oktobra pa bo sledil večji koncert v Cankarjevem domu. Ko pogleda na prehojeno pot, je zadovoljen, da je izbral glasbo.
Za sto let naprej bo njegova 12. samostojna plošča, s katere sta že izšla prva dva singla. Z glasbo se je Lovšin začel ukvarjati v srednji šoli, a je takrat "delal bolj obskurne pesmi". Nato se je sredi študija novinarstva izkazalo, da se ujema z novo glasbeno smerjo, ki se je takrat pojavila - punk rockom.
"Takrat so nastali Pankrti in mislim, da smo ga deset let dobro žgali in potem še pet let s Sokoli. Že preveč, tako da sem se moral malo umakniti in posledica tega umika je bila kakšna bolj akustična plošča in od takrat naprej solo kariera," je ob jubileju povedal za STA.
Tudi pri 70 letih še vedno kupuje plošče, posluša nove stvari in se še naprej izobražuje, denimo na področju zgodovine, ki jo je celo želel študirati, vseskozi pa je bila njegov hobi. "Zdaj je še vedno malo moj hobi, malo tudi novinarstvo, kadar poročam o kakšnih novih terenih za smučanje. Tako se življenje prepleta med hobiji in muziko, poklicem. V osnovi je bila muzika predvidena kot hobi, ampak potem smo se morali odločiti, ali nekaj ali drugo, ker je bilo enostavno preveč dela v muziki."
Danes je vesel, da se je odločil zanjo, tudi zato, ker ocenjuje, da je današnji družbenopolitični utrip izrazito nenaklonjen svobodomiselnemu novinarstvu. "V glavnem je večina vesti podrejena tistim odločevalcem, ki imajo največ pod palcem, tako da lepo, da imamo Slovensko tiskovno agencijo, ki je, mislim, še dokaj neodvisna," pravi Lovšin. Kot ocenjuje, so stvari, ki ljudi zanimajo, dostikrat raje zamolčane, "še največ izveš iz opisov, komentarjev, ne pa iz novinarskih poročil".
To po njegovem mnenju vodi svet v "eno čudno močvirje"
Ob vprašanju, ali se potem tudi glasbi ne piše kaj dobrega, pa se mu zdi, da tudi glasbene posle, "vsaj pri Evroviziji je tako, financirajo iste skupine ljudi kot recimo orožarsko industrijo". Stvari se prepletajo, po njegovih ocenah je zato družbenoaktualne glasbe, ki bi jo lahko slišali na velikih radiih, tako malo. Ne trdi, da je ni, a v času družbenih omrežij se mu vseeno zdi, da je težje poiskati pravo informacijo, slišati dobro glasbo, videti dober film kot v 80. letih.
Kot nekdo, ki se ljubiteljsko ukvarja z zgodovino, je sicer prepričan, da se vsi veliki sistemi razvijajo in propadejo. Trenutno ima občutek, da gre za "zadnje trzljaje enega takega vulgarnega, brutalnega kapitalizma in da obstaja še kaj drugega". To po njegovi oceni išče "večina ljudi dobre volje", medtem ko bo pohlep potrebno na tak ali drugačen način ustaviti. "Je pa res, da nas agenda prepričuje, da se nič ne da spremeniti in da je najboljše ostati tiho in delati, ker če ne bo še slabše."
Na vprašanje, ali kot nekdanji punker ostaja večni upornik, sicer odgovarja, da "ni tako zelo upornik", čeprav rad podpre kakšen protest. Stavi namreč na to, da bi mladina morala počasi prevzeti vajeti.
V svoji karieri je Lovšin prejel več nagrad ter nastopil na vseh največjih odrih v Sloveniji in državah bivše Jugoslavije.
