Priljubljenega glasbenika smo ujeli na koncertu v Petram resortu v Savudriji. V sproščenem pogovoru za naš medij je med drugim spregovoril tudi o svoji prav posebni pesmi, ki mu je zelo ljuba, a je še nikoli ni zapel na nobenem koncertu.
Petar Grašo, eden najprepoznavnejših glasbenikov regije, letos praznuje izjemen jubilej – 30 let bogate glasbene kariere. V ta namen je pripravil posebno turnejo z naslovom Volim i postojim, s katero nastopa po največjih koncertnih dvoranah in arenah v regiji in širše. Avgusta prihaja tudi v Križanke.
Ob tej pomembni prelomnici se priljubljeni splitski pevec, kantavtor in producent ni omejil zgolj na množične spektakle, temveč je poskrbel tudi za bolj intimna in ekskluzivna doživetja, namenjena zvestim poslušalcem in ljubiteljem njegove glasbe.
Eden takih edinstvenih dogodkov se je odvil v prečudovitem ambientu Petram resorta v Savudriji, kjer je Grašo nastopil že drugič. Koncert je bil namreč na strešni terasi ob robu največjega neskončnega bazena v Evropi, dolgega kar 105 metrov impresivne arhitekturne atrakcije, ki je ustvarila dih jemajočo kuliso za izjemen glasbeno eleganten večer.
Vzdušje je bilo čarobno, Grašo pa je znova dokazal, da njegova glasba zori kot vino – z leti postaja le še močnejša in globoko povezana s srci poslušalcev. Njegove brezčasne uspešnice so številnim pričarale nostalgične spomine pa tudi dvignile energijo ob poskočnih ritmih nekaterih skladb.
Grašo še vedno po treh desetletjih na odru ostaja mladosten, energičen in glasbeno strasten, kar le utrjuje njegov status legende. Z njim smo se pogovarjali tik pred koncertom.
Petar Grašo je glas, ki nas spremlja skozi spomine, trenutke in življenje. Kako se vi spominjate teh 30 let glasbene kariere, kateri so tisti koncerti oz. dogodki, ki so še posebej pustili pečat v vašem srcu?
To je res dolgo obdobje in veliko je bilo prelepih koncertov. Nikoli ne bom pozabil prvega, v razprodani splitski dvorani Gripe leta 1996. Tega se bom živo spominjal vse svoje življenje. Tam so bili gosti tudi Oliver, Doris in Danijela. Potem so bile prve Križanke – druga država, mislil sem, da sem v Švici, ker se mi je zdelo daleč in imel sem 23 let. Nikoli ne bom pozabil nagrade Nika Records za najbolj prodajanega pevca vseh časov v Sloveniji. Uauu. Potem je bila moja prva splitska arena 2015, pa prva puljska arena. Zagrebška arena, prvi dan in drugi dan. In vmes še tisoč stvari, ki se ti zgodijo, in samo vprašaš se, zakaj si si to ravno ti zaslužil. Da se to dogaja ravno tebi. In za vsem tem stojijo seveda delo, volja in želja.
Več kot 1500 koncertov ste imeli v svoji karieri. Kje si še želite nastopati, a še niste?
Zelo rad plavam v tem bazenu, ki se mu reče Balkan, ta bazen imam zelo rad. Imam pa seveda tudi internacionalne koncerte, kamor prihaja diaspora. In želim si, da bi nekoč za naše ljudi napolnil tudi kakšno lepo dvorano v Parizu in kakšno lepo dvorano v Londonu. Seveda to niso neke ultimativno nore ideje, moje ideje se trenutno bolj vrtijo okoli dobrih pesmi, ki bi jih rad še napisal. Koncerti pa vedno prihajajo sami od sebe.
Kakšen pa je vaš tempo danes? Poleg številnih koncertov imate še družino. Zdaj so tu novi cilji, kajne?
Še vedno se počutim mlad in mislim, da sem v boljši fizični formi, kot sem bil pri 35 letih. Malo sem spremenil prehrano, več treniram, ampak moj načrt je samo, da ostanem zdrav. In zdaj sem še v tem obdobju, ki ga fantje običajno doživijo pri 25, imam namreč dva majhna otroka. Vse življenje sem se nekako počutil mlajšega, nekateri se postarajo pri 35, 40, od posla in vsega, sam pa sem imel drug tempo. Ko sem bil toliko star, sem imel v devetih dneh pet koncertov v različnih krajih, a nisem bil utrujen. In tako je še danes.
Moj cilj pa je predvsem, da moja otroka, ki ju obožujem najbolj na svetu, usmerim na pravo pot, da bom kar se da najboljši soprog in partner. Kar se pa tiče mojih ciljev glede glasbe, si želim, da so moji koncerti vedno najboljši, kar je mogoče. Da imam najboljše glasbenike in prijatelje na odru in da se vedno odpirajo nove priložnosti. Zdaj smo 5-krat napolnili dvorano Lisinski. Trenutno pa resno delam v studiu in se posvečam novim skladbam.
Kako pogrešate Oliverja Dragojevića? Bila sta velika prijatelja in 29. julija bo že sedem let od njegove smrti.
Z Oliverjem sva si bila najbližje, pa tudi z Arsenom (Arsen Dedić, op.a.) in Kemom (Kemal Monteno). To je ekipa, s katero smo bili veliki prijatelji. Moram vam priznati, da verjetno ne mine niti dan, da vsaj za trenutek, za eno sekundo ne pomislim nanje. Ko grem recimo skozi mesto, kjer sem bil z Oliverjem, se ga vedno spomnim. Ali pa pred nekaj dnevi, ko sem se vozil mimo Opatije in sem se spomnil, kako sva se z Arsenom vozila mimo na koncert v Pulj, zbijala šale in vice. Ali ko mobitel naključno vrže ven sliko naju s Kemalom pred 15 leti na Hvaru, kako on igra kitaro in jaz gledam v nebo. Torej ne mine niti en dan, da ti ljubi ljudje ne švignejo skozi misli. Tisoč niti nas povezuje z ljudmi, ki jih ni več.
Veliko hitov imate, med njimi tudi prečudovito balado Srce za vodiča. Kaj bolj poslušate, srce ali razum?
Mislim, da ko ljudje rečejo, da moraš poslušati samo srce, ni dobro. Srce vedno pokaže pot, razum pa je kot krmilo, da ne udariš v steno na tej poti. Včasih zna biti živahno, lahko pa je tudi preveč. Tako da jaz vedno poslušam svojo intuicijo in vprašam razum, kaj misli. Ko je v igri glasba, je razum veliko manj vključen – to je srce, intuicija, energija. Ampak če govorimo o življenjskih situacijah, vseeno rad rečem, da mi je srce barka, razum pa krmilo.
Katera vaša pesem pa je vam najbolj pri srcu oz. je vaša barka? In vem, da je to zelo nehvaležno vprašanje, pa vendar ...
Zveni klišejsko, ampak lažje si zavrtim skladbo od skupin The Beatles ali Bee Gees. Svoje glasbe ne poslušam, ker z njo živim. Tako da nikoli ne poslušam Petra Graša oz. si ne zavrtim nobene pesmi, ne poslušam cedeja. Nikoli. Je pa res, da kdaj slučajno po radiu slišim pesem, ki mi je zelo blizu in jo ima rad tudi moj band. To pa rad poslušam, ko jo slišim. To je pesem More i ja more i ti. Zanimivo pa je, da te pesmi še nikoli nismo zaigrali na nobenem koncertu. Ker je toliko hitov, da žal ne morem zapeti vseh svojih pesmi.
Morda pa nas vseeno presenetite in jo zapojete v Križankah. Konec avgusta imate namreč veliki koncert ob jubileju pri nas, tudi "meet and greet" za oboževalce pripravljate. Kako se že veselite tega koncerta?
Zelo, ker so Križanke ene izmed mojih top pet prostorov, kjer sem najraje. Ta energija Ljubljane in tega prostora je neverjetna. Moja zgodovina s Križankami traja že 26 let. Ko pridem, poznam vsak kot in vsako garderobo. Obožujem Križanke, ker kot lahko vidite na mojih koncertih, je tam vedno neka čarobna energija, ampak v Križankah je še petkrat bolj kot na drugih koncertih. Tam takoj vstopiš med 5000 ljudi, kar je res lepo. Srečal se bom tudi z vsemi, ki si želijo srečanja z menoj. Žal mi je, da je število teh vstopnic omejeno, ampak ne bi zmogel pozdraviti vseh. Ob tej priložnosti bi se pa rad že vsem vnaprej zahvalil, ker so bili z mano vsa ta leta, in zelo me tudi veseli, da mojo glasbo spremljajo že nove generacije, ki pojejo pesmi, ki so jih njihove mame. To vidim povsod in zelo sem hvaležen.
Kako boste preživeli poletje, boste imeli kaj dopusta?
Ne boste verjeli, ampak samo poleti pa do konca septembra imam 40 koncertov! Križanke bodo polfinale. (Nasmeh) Letos pa me čakata še Švica in Nemčija. Pestro bo.
