Primorski glasbenik Rudi Bučar je tik pred koncertom, na katerem bo premierno predstavil svoj novi album Kamen trn brin.
Koncert bo nekaj posebnega tudi zato, ker bo z izvedbami neposredno prenašan v radijski oddaji Izštekani. Kot je povedal za STA, so bili z zasedbo presenečeni, da so bile vstopnice prodane v samo treh dnevih.
Novi album Kamen trn brin bo deveti po vrsti. Je bil naslov izbran namensko, da namignete, na kaj se plošča nanaša?
Naslov pravzaprav izhaja iz poezije Alojza Kocjančiča. Nekaj skladb je bilo v predalu, ne veliko, tako da je plošča sestavljena iz avtorskih skladb, iz priredb in iz ljudskih istrskih napevov. Nekaj istrske ljudske glasbe vedno dam na ploščo, ker sem pred leti začutil, da je to tudi del mojega poslanstva. Sicer pa se bolj ali manj ukvarjam z avtorsko glasbo, pišem tudi v dialektu, pišem v pogovornem jeziku in tudi v knjižnem.
In na plošči je tudi italijanščina.
Tudi italijanščina. Gre v bistvu za naš istrski dialekt, ki je pravzaprav trilingvističen: hrvaški istrski, italijanski istrski in slovenski istrski jezik. In zanimivo je ravno to, da če bi se vsi trije pogovarjali med sabo v svoji barvi istrskega jezika, bi se razumeli vsi. Mislim, da je to nek dar, ki ga imamo.
Katere so tematike?
Tematike so v bistvu več ali manj podobne kot na ostalih ploščah, se pravi družbena kritika, ljubezen in tradicija.
Priredili ste Marka Breclja in Tomaža Pengova. Sta se najbolj vklapljala v koncept plošče?
Na plošči imam tri priredbe, se pravi Pengovovo Nerodno pesem, Brecljevo Ljubezen in Čedahučijevo Je mimo leto. Za Brecljevo pesem sem se odločil, ker so me leto po njegovi smrti poklicali z Radia Koper, če bi lahko naredil priredbo katerega od njegovih komadov ob obletnici. Naredil sem priredbo, ki sem jo tudi nekajkrat zaigral in je tako postala en delček tudi moja. Ravno tako je bilo s Pengovovo Nerodno pesmijo. Za koncert v Klubu Cankarjevega doma, ki je bil mislim da leto pred covidom, sem gostil tudi Andreja Gučka iz skupine Hiša in med ostalimi, ki sva jih zaigrala skupaj, je bila tudi ta. Zato sem si rekel, zakaj je ne bi dali na ploščo, ker je en tak res lep komad in tudi besedilo je fantastično.
Novo ploščo verjetno že nekoliko promovirate, glede na nastope v zadnjem obdobju, kot je bil festival Vilenica.
Določene pesmi sem že preigraval v živo, večinoma sam in ne z zasedbo. Recimo Kamen, trn, brin je nastala najprej, lani sem jo napisal za zbor. Moškemu oktetu Aljaž sem ob 15. obletnici delovanja pomagal narediti ploščo in ena izmed teh je bila tudi ta Kocjančičeva pesem. Zdela se mi je tako duhovno močna, da sem jo zdaj umestil še na svoj album. V veliko čast mi je bilo uglasbiti eno od takih pesmi, nenazadnje gre za enega večjih, če ne celo doslej največjega istrskega pesnika, ki je opus svoje poezije z vso predanostjo posvetil Istri. Eden izmed teh biserov je tudi Kamen, trn, brin. Zanimivo pri tej poeziji je, da je napisana tako, da ji ni bilo potrebno nič odvzeti, nič dodati. Se mi zdi, kot da je pesnik vedel, da jo bo nekoč nekdo uglasbil. Ko sem jo bral, sem že slišal, kako naj bi šla melodija. Nato je prišlo celo do te stopnje, da sem album poimenoval po njegovi pesmi.
Koncert ob promociji plošče bo nekaj posebnega tudi zato, ker bo neposredno v oddaji Izštekani iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma.
Zelo sem počaščen, da bom lahko nastopil v okviru Izštekanih in Vala 202. Počutim se dobro in tudi v hramu kulture mi je v redu. Istega dne bo izšla plošča preko založbe Celinka. Bili smo malo presenečeni, da je bil koncert tako hitro razprodan, ker še vedno dobivam kakšen klic, a ne morem nič. Tudi svoji mami ne morem priskrbeti vstopnice, razen če bi mi pomagala nositi kitare iz back stagea (smeh).
Katere starejše pesmi lahko pričakuje občinstvo?
Poudarek bomo dali novim skladbam, ki jim bomo zaigrali, mislim da, v celoti, vmes pa smo se s starimi komadi bolj prilagodili novemu repertoarju, kot da bi morali zaigrati vse tiste, ki so bili že ne vem kolikokrat slišani. Seveda pa bodo tudi takšni.
Označili so vas za istrskega trubadurja. Kaj porečete o tem v povezavi s svojo glasbo?
Trubadur je oznaka, ki si jo mogoče vsak razlaga malček po svoje, ampak dajmo reči, da jo vzamem v nekem pozitivnem duhu. Podobna primerjava je bila recimo, ko me je nek novinar vprašal, kaj bi rekel o tem, da sem istrski Vlado Kreslin. Odgovoril sem, da neizmerno spoštujem Vlada, tudi rada se imava, a sem vseeno raje istrski Rudi Bučar. Podobno je s tem trubadurjem.
Sklepam sicer, da istrska glasba, ki ste jo spoznavali z Lucianom Klevo, Dariem Marušićem in Vrujo, ni bila prisotna že ob samih začetkih.
Začetki so bili zelo grungeevski in prva plošča je izšla v samozaložbi s skupino Spirits. Takrat v 90. letih smo poslušali vse takratne skupine, od Nirvane, Pearl Jam do Soundgardna in Stone Temple Pilots. Po tem smo se razšli, razlogi so bili podobni kot včasih v stari državi - vojska, študij in tako naprej, sicer nas niso politično razdelili, ampak smo samo prišli do spoznanja, da je mogoče dobro, da naredimo pavzo, ki pa traja še danes. Sam sem šel po svoje in padel v nek moment kantavtorstva, od balkanskih, slovenskih do italijanskih glasbenikov, kot so Balašević, Pengov, Smolar, Kreslin oziroma vsi trije -ini (Kreslin, Predin, Lovšin, op.a.), pa Fabrizio De Andre in Francesco Da Gregori ter seveda Mlakar. Želel sem si, da bi prvo ploščo izdal v tem slogu, čeprav skoraj v celoti temelji na ljudskih napevih.
Kaj bo sledilo koncertu v Cankarjevem domu?
Trenutno je vse sfokusirano v predstavitev plošče, tako da nas čaka promocijska turnejica po Sloveniji, pretežno po kulturnih domovih, gledališčih in klubih. Poleti pa bomo potem šli še v kakšne amfiteatre gledališč, vrtove in gradove.
Tudi še na kakšen festival po morebitno novo nagrado?
S tem sem nekako zaključil pred desetimi leti. Zaenkrat se ne vidim v tem, ampak nikoli ne reci nikoli.
pogovarjala se je Ksenija Brišar
