Skupina Joker Out nam je razkrila, kaj ne sme manjkati v zaodrju. Presenečeni boste ...

Skupine Joker Out ni treba posebej predstavljati, pa vendar ... Ljubljanska peterica, ki jo sestavljajo Bojan Cvjetićanin (vokal in večinski avtor besedil), Jure Maček (bobni), Kris Guštin (kitara), Jan Peteh (kitara) in Martin Jurkovič (bas), poleti ni počivala. Namesto da bi lovili sončne žarke, so se zaprli v studio, kjer so intenzivno delali na novem, drugem albumu Demoni, ki je izšel pred kratkim. Na njem je 10 novih pesmi, tudi dve v srbskem jeziku. Skupina je julija nastopila na festivalu Exit v Novem Sadu in dala jasno vedeti, da je zanje Slovenija postala premajhna ter da za dobro glasbo ni meja.

Tokrat smo člane priljubljene skupine – zaradi neodložljivih obveznosti je bil odsoten bobnar Jure Maček – obiskali v prostorih za vaje. Kraj, ki so si ga z malo domišljije in kreativnosti opremili po svoje.

Čeprav je prostor majhen, je prav to tisto, kar ga naredi posebnega, domačega. Na prvi pogled daje vtis dnevne sobe, v kateri so razstavljeni številni inštrumenti, zvočniki in kabli. Takoj se začuti posebna energija in hkrati želja po zasebnem akustičnem koncertu. Priznam, ne bi se ga branila. V nadaljevanju si preberite, o čem vse je tekla beseda ...

Kaj so za vas demoni?

Bojan: Vsi ljudje imamo skupno to, da imamo svoje demone in da smo za nekoga demoni. Zame osebno so bili demoni komadi. Demoni so bili pričakovanja, čakanje, ustvarjanje ... Zdaj se podajam v druge demone. Nas pet smo si med sabo demoni. Žare (producent) je demon. Jan je hišni izganjalec demonov.

Jan: Žare je velik demon. Mogoče so demoni nekaj, kar pride, ko imaš preveč umazanih misli.

Bojan: Ravno sem želel reči, demoni so umazane misli, ki jih ne moreš odmisliti.

Martin: Pesmi, ki smo jih ustvarjali toliko časa, so naši demoni.

Na novem albumu sta dve pesmi v srbščini. Ne skrivate apetitov, da želite osvojiti tudi Balkan ...

Bojan: Naša velika želja in inspiracija je širiti svoje glasbeno popotovanje še na Balkan. Dejansko je na Balkanu, ki je bil včasih meka rock 'n' rolla, ta scena popolnoma zamrla. Upal bi si trditi, da je od držav nekdanje Jugoslavije Slovenija daleč najbolj ugodna za glasbenike vseh zvrsti, razen za turbofolk izvajalce. Zdi se mi, da je tam ena velika vrzel, kar se tiče tega 'lajva' in tudi njim manjka mladih bandov in zanimivih izvajalcev.

"Dajmo reči, da bi bilo eno naše tako poslanstvo, da prodremo tja in mladi spet začnejo poslušati kitare, bobne."

Slovenija je območje, ki bi bilo zelo primerno za njih, ker na Balkanu ni več prizorišč, na katerih bi lahko nekaljeni bandi nastopali oziroma je takih prizorišč zelo malo. Medtem ko je pa pri nas tega ogromno. Zelo fino bi bilo, če bi se začelo dogajati neko mešanje. Oni sprejmejo nas in mi sprejmemo njih.

Kris: Rad bi videl, da izpostavimo nek 'presedence', da tudi Slovenci gredo na Balkan, poleg Senidah, ki je to že naredila in da lahko tudi mladi rock 'n' roll bandi pridejo v Slovenijo. Da se nekako spet vzpostavi jugoslovanski duh, predvsem v glasbi. Želim si, da srbski, hrvaški, bosanski mladi bandi začnejo več v Slovenijo hoditi, ker tudi ta smer, vsaj glede se rock 'n'rolla, ni toliko izkoriščena.

Pričakovanja poslušalcev pred izidom vsake naslednje pesmi so visoka. Je prisotnega kaj strahu?

Bojan: Vedeti ne moreš, ampak album smo tolikokrat preposlušali in res uživali v poslušanju, da smo popolnoma izgubili ta trenutek treme, kaj bodo rekli zunaj, ker smo bili res veseli, kar smo naredili in nam je bilo vseeno.

Kris: Smo kar samozavestni glede tega, kar smo naredili in ustvarili.

Kolikokrat posnamete določeno pesem, da lahko rečete, da je končna verzija?

Bojan: Pesem Katrina smo recimo snemali samo enkrat.

Kris: Imaš komade, ki se takoj sestavijo, imaš pa nekatere, ki jih moraš delati več mesecev. Pesem Padam smo poskušali narediti v veliko bolj bandovski izvedbi, kakor je zdaj na albumu, pa smo na koncu ugotovili, da jo čisto odvzame od sporočilnosti besedila in smo jo samo pustili, da nekako zaplava z instrumentalom.

Od kod ideja, da pesem ''Ne govoriva več o tem'' na album uvrstite s kraticami Ngvot?

Kris: Ko sem ta komad prinesel na vaje, sem ga že imel napisanega z imenom Ngvot. Ne vem, zakaj ... Toliko je že v naši kolektivni podzavesti, da je Ngvot, da smo rekli, da ga pustimo tako. In da se zgodi še kaj zanimivega, ko gledaš tracklisto. Sem pa šokiran, koliko ljudi si samo prebere besedo in ob tem ne razmišlja, da bi to lahko bila kratica (nasmeh).

Bojan: V playlisto za koncerte smo ga vedno pisali kot Ngvot, tako kot Vdg (Vem, da greš).

Če se ne motim, je aranžma pesmi na albumu drugačen, kot smo ga lahko slišali doslej na koncertih. Zakaj?

Kris: S tem komadom smo imeli malo težav, ker ko sem ga napisal 2018, je bil še zelo srednješolski, najstniški in besedilo je ostalo isto.

"Komad ima neko naivno iskrenost, ki pa se ni skladala s to rock žganico podlago, ki smo jo imeli do zdaj. Vedno je bila neka disonanca v komadu."

Kar je naš producent Žare naredil, je to, da nas je znal usmeriti, da to naivnost in iskrenost v komadu podkrepimo z neko nostalgično podlago. Zelo 'Beatles sixty vibe' smo ubrali zanj in je zelo dobro.

Pri prvem albumu vam je veliko preglavic pri ustvarjanju povzročala pesem "Vem, da greš". S katero ste se tokrat najbolj namučili?

Bojan: Novi val. Iz nekega demota je nastala pesem, ki smo jo vsaj petkrat spremenili v popolnoma drugačno obliko. Dejansko smo leteli iz žanra v žanr, iz zvoka v zvok. Na koncu je Žare en dan potegnil ročno zavoro in nas nahrulil, da se nikamor ne premikamo. Jaz sem malce užaljen šel v snemalnico in se je zgodil Novi val.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Joker Out (@joker_out_official)

Marsikdo ob besedi novi val najprej pomisli na koronavirus. Je kaj vzporednic?

Bojan: V bistvu so bili sprožilec za besedilo požari na Krasu, ki so se dogajali v tistem času, ko smo bili v studiu. Verz "Kam od tu naprej, če že zdaj zažigamo obzorje?" je v resnici od tam in od tam naprej sem gradil naprej besedilo.

Večkrat smo vas že opazili v družbi Magnifica. Ste že kaj skupaj ušpičili?

Bojan: Ne, z Magnificom nismo nikoli ustvarjali skupaj. Nisem si niti drznil pomisliti, da bi kadar koli kaj pisal za njega. Če bi mi bila ponudba všeč, bi jo sprejel, ampak se mi zdi, da Magnifico na nas gleda kot na zelo samostojne izvajalce. Magnifico je pač Magnifico, je pa naš zelo velik oboževalec. Kar bo tudi sam potrdil, če ga kdo vpraša, da ne bo kdo rekel, da lažem (nasmeh).

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Bojan Cvjetićanin (@bojan_cvjeticanin)

Kris: V začetku avgusta smo imeli dva koncerta, en dan za drugim v Zagorju in potem še na Castle festivalu. V Zagorju smo igrali za Magnificom in so skoraj vsi člani iz njegovega banda, vključno z njim, ostali cel naš koncert in poslušali. Na koncu so bili navdušeni.

Kako potekajo priprave na vaš prvi koncert v Križankah?

Bojan: Iskreno smo si želeli, da bi imeli teden pred Križankami malo počitka, poleg vaj, seveda. Ampak je toliko enih stvari še za oddelati, kar se tiče promocije novega albuma.

Kris: Na srečo imamo res zelo dobro utečeno ekipo, ki mnogo stvari za Križanke, s katerimi bi se morali ukvarjati, oni urejajo. Recimo za celo odrsko sceno, ozvočenjem, logistiko ...

"Sodelujemo z našim glavnim kreativnim direktorjem Markom Pircem, ki snema tudi naše videospote in ki je bil zraven tudi pri nastajanju naslovnice albuma za drugi album."

V bistvu mu že toliko zaupamo in dobro razume, kaj smo mi, kaj želimo, da ga ni treba korigirati. On pride vedno z dobrimi idejami in mi potem samo požegnamo.

Za Križanke vas bo oblekel Damir Raković Ponorelii. Ste bili kdaj v situaciji, da ste morali obleči nek kos oblačila, v katerem se niste počutili dobro?

Kris: S Ponoreliijem smo se tako dobro ujeli, imamo prijateljski odnos. On da nekaj gor nate in če ti to ni kul, mu poveš. Ampak dobro je tudi to, da on to tudi opazi, da ti ni v redu. Tudi njemu ni, da bi te silil v nekaj, kar ti ne sede.

Jan: Samo rečeš mu, tole krilo mi je malo pretesno (smeh).

Ko smo ravno pri krilih ... Kako pa ste vi z njimi? Trenutno je trend, da moški nosijo krila (Brad Pitt, Harry Styles ...). Bi ga vi oblekli?

Jan: Meni je glede tega vseeno. Če bi se dobro počutil v krilu, bi ga pač nosil.

Kris: Enako.

Bojan: Ampak zaenkrat nismo še pri krilih (smeh).

Jan: Nimamo ravno v planu.

Bojan: Sploh, ker so krila prišla v ta nek hajp, definitivno ne želimo iti v krila samo za to. Mogoče jih bomo oblekli čez pet let, ko bodo že out. Ker mi smo itak Joker Out (nasmeh). Veseli smo, da smo prišli do tega, da je band večji od imena.

Vas je kdaj strah vsega tega, kar se dogaja okrog vas? Veliko medijske pozornosti, prepoznavnost na ulicah, ogromno oboževalk ...?

Bojan: Bilo bi absolutno genialno, če bi lahko imeli ta "Daft punk" (francoski glasbeni dvojec s čelado) trenutek, ko noben ne ve, kako si videti in lahko živiš na odru maksimum tega, kar glasbenik lahko žanje, pod odrom pa pač lahko živiš popolnoma normalno življenje. To bi bilo sanjsko. Ampak za nas nemogoče, ker nismo teh mask vpeljali že na začetku (nasmeh).

Kako se kratkočasite med vožnjami na koncerte? Kaj počnete v kombiju?

Vsi: Praskamooo! Podpiramo slovenske paraolimpijce, ker praskamo srečke.

Martin: Kombi je najboljša stvar.

Kris: Fizično je srednje udobno, je pa udobno zato, ker si v družbi ljudi, s katerimi preživiš veliko časa. Predvsem lahko urediš vse tiste stvari, ki jih drugače ne, ker se nikoli ne spomniš. Vseh pet nas je na kupu in se lahko vse takrat zmeniš. In veliko poslovnih odločitev se tudi v kombiju sklene.

Kdo ima v skupini glavno besedo? Ali so vloge razdeljene?

Bojan: Čisto odvisno od sektorja, o katerem se pogovarjamo. Če pride do vprašanja o podobi na socialnih omrežjih, potem je Jan alfa in omega.

Kris: To pomeni, da če se ostali ne strinjamo, je potem ne. Upoštevamo drug drugega.

Bojan: Delujemo tako, da za stvari, za katere vemo, da se bomo vsi strinjali, lahko en v svojem sektorju prevzame vso odgovornost. Na srečo zaenkrat nismo imeli nikoli kakšnega nesoglasja, da bi dejansko nekdo moral vpeljati svoj veto.

Jan: Imamo pa kakšen referendum, če je kakšno bolj pomembno vprašanje.

Najbolj nenavadna stvar, ki je 'priletela' na oder?

Bojan: Jaz sem zadnjič iz prve vrste od nekega fanta čez ograjo dobil rože še v loncu, z zemljo. Mislim, da so bile ciklame.

Pred kratkim ste presenetili z najavo koncerta v Stožicah 6. oktobra 2023. Obljubljate tudi goste. Lahko že kaj namignete, kdo se vam bo pridružil na največjem odru v Sloveniji?

Bojan: Poznate jih (nasmešek).

Kris: Tako bomo rekli ... Verjetno bo še kakšen gost, ki ga trenutno nismo predvideli. Imamo še zelo kreativno odprte poti za Stožice.

Bomo morali čakati eno leto za kakšno vašo novo pesem?

Bojan: Zagotovo vam ne bo treba čakati eno leto na novi singel. Verjetno se pa ne bomo lotili albuma, vsaj zaenkrat ne planiramo.

Kris: Zdaj moramo ljudi še prepričat v ta novi album Demoni.

Martin: Jaz sem ravno razmišljal, da ni dvakrat za reči, koliko bomo motivirani, ko bomo vsi skupaj, da se zna še kaj zgoditi.

Kris: Do Stožic bo nov material sigurno, ne vem pa še, v kakšni obliki.

Martin: Mogoče bo kaseta (smeh).

Kaj ne sme manjkati v zaodrju vašega koncerta?

Vsi: Definitivno ne sme manjkati namizni tenis.

Bojan: Zelo radi imamo, če je v zaodrju dovolj velika miza, ker smo si kupili prenosni ping pong, tako da ga lahko igramo.

Kris: Poln hladilnik dobrot.

Martin: Varen topel prostor, kjer se band lahko sprosti, spočije in umakne.

Jan: Enkrat smo za hec dali ogledalo in pet brisač.

Kris: Tuš v backstagu je zelo dobrodošla stvar, ki pa je žal ne moreš vedno zahtevati (nasmeh).

O tem, da je skupina talentiranih mladih glasbenikov pustila že močan pečat na domači glasbeni sceni, ne bomo izgubljali besed. Dejstvo je, da so svoj krog oboževalcev našli tako pri mlajših kot starejših generacijah. In to, kar ustvarijo, v trenutku spremenijo v hit. Čeprav bi jim zaradi vse večje priljubljenosti marsikdo - predvsem nevoščljivi jeziki - pripisal vzvišenost, fantje ostajajo prizemljeni, samozavestni in zvesti sebi ter svojemu delu.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord