Z njim smo se pogovarjali o pritisku in adrenalinu pred tako velikim projektom, o začetkih njegove kariere, razvoju elektronske glasbe, uspehu v tujini in o tem, kako je nabiral šopek sodelujočih za svoj spektakel.
Pol leta pred enim največjih domačih glasbenih dogodkov letošnje jeseni je jasno, da Umek za svoj 50. rojstni dan ne pripravlja le običajnega jubilejnega večera, temveč spektakel brez prave primerjave na domači sceni.
23. oktobra letos bo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani gostilo projekt, ki bo na enem mestu združil legendarna imena slovenske glasbe, vrhunsko produkcijo in celonočni elektronski maraton, zanimanje pa je tako veliko, da je koncertni del večera že praktično razprodan. Prodanih je že več kot 4.000 oz. 2/3 vstopnic, na voljo je le še kakšna v VIP loži.
Na odru se bodo zvrstili Laibach, Magnifico, Siddharta, Raiven, Modrijani, Perpetuum Jazzile, Anja Rupel - Videosex tribute, Mina Špiler in številni drugi gostje, medtem ko je Umek šele zdaj razkril tudi težko pričakovano zasedbo techno arene. "Program v techno v areni smo z ekipo zasnovali kot popotovanje od korenin slovenske elektronske scene, legendarnih rejvov, open airov, klubskih in dvoranskih zabav, do danes," pravi.
Tam bodo nastopili Valentino Kanzyani, Cristian Varela, Marco Bailey, DJ Rush, Estora in še vrsta domačih ter tujih imen elektronske scene, ki bodo poskrbela za žur do jutranjih ur. Dogodek, ki ga spremljajo besede "enkrat in nikoli več", je že mesece ena najbolj pričakovanih glasbenih zgodb pri nas.
Ob tem smo se z Umekom pogovarjali o pritisku in adrenalinu pred tako velikim projektom, o začetkih njegove kariere, razvoju elektronske glasbe, uspehu v tujini in o tem, kako je nabiral šopek sodelujočih za svoj spektakel.
23. oktobra se bodo po vaši zaslugi na enem mestu zbrali glasbeniki, ki jih doslej nismo – in jih verjetno tudi ne bomo več – videli skupaj na velikem odru. Koncertni del je že razprodan, zanimanje je ogromno. Čutite zaradi tega pritisk ali predvsem pozitiven adrenalin?
Ja, koncertni del se je res zelo hitro razprodal. Po tihem smo to sicer tudi pričakovali, ker gre za 50 let, veliko glasbenikov na enem mestu in predvsem za dogodek, ki je "enkrat in nikoli več”" Mislim, da ravno to naredi zgodbo še toliko bolj zanimivo tako za publiko kot tudi za mene in vse nastopajoče.
Vedno je pred takšnim projektom najprej faza dogovarjanja, zbiranja idej in sestavljanja celotne slike. Zdaj že približno vem, kako ta proces poteka. Izris odra smo že videli, vemo, kako bodo stvari postavljene, kje bodo nastopi, kako bo vse skupaj izgledalo … ampak vseeno je na začetku še neka meglica, ki se potem počasi spremeni v čisto jasno sliko.
Zaenkrat je to predvsem pozitiven adrenalin in veliko pričakovanje, kam nas bo ta zgodba pripeljala, saj se še nismo zares lotili priprave glasbenih nastopov, kar je vsaj zame najbolj zanimiv, kreativen del vsakega takega projekta.
Kako ste se odločili, s katerimi izvajalci želite ustvariti dogodek? Ste pričakovali, da se bodo odzvala takšna imena?
To so predvsem kolegi, prijatelji in sodelavci, katerih delo res občudujem. Nekateri predstavljajo večji izziv, drugi manjši – v dobrem smislu. Ravno zaradi tega, ker smo si med seboj precej različni, bo to povezovanje ustvarilo nekaj posebnega. Mislim, da bo publika to zelo začutila.
Po tihem sem upal, da se bodo odzvali, čeprav tega nikoli ne moreš vedeti stoodstotno. Sem pa z marsikom od njih že sodeloval ali nastopal, zato sem si želel, da so del tudi tega mojega elektronskega dogodka.
In ja – odziv nastopajočih je zares odličen.
Ste pionir elektronske glasbe v Sloveniji in regiji. Ko danes gledate na začetek svoje kariere – ste verjeli, da se bo razvila v takšno smer? Bi danes kaj naredili drugače?
Že zelo dolgo nazaj sem razmišljal, da bodo računalniki nekoč postali del vsakega doma. Danes je to skoraj smešno reči, ker imamo v resnici računalnik kar v roki – telefon je danes zmogljivejši od marsikaterega računalnika izpred let. Takrat sem verjel, da bo razvoj tehnologije ljudi postopoma približal tudi elektronski glasbi. Zdelo se mi je, da gre za neko naravno krivuljo razvoja in da bo tehno oziroma elektronska glasba s tem rasla skupaj s tehnologijo.
Bi danes kaj naredil drugače? Seveda. Pri petdesetih dobiš drugačno distanco in začneš za nazaj videti stvari bolj jasno. Ko si mlad, si optimist in misliš, da te določene odločitve ne zaznamujejo. V resnici te zaznamuje prav vse. Ko danes pogledam nazaj, vidim ogromno stvari, ki bi jih mogoče naredil drugače. Ampak ravno vse te napake in izkušnje te na koncu oblikujejo v človeka, kakršen si danes.
Zelo prepoznavni ste tudi v tujini. Kje imate največ publike in katera skladba je mednarodno najbolj prepoznavna?
Pri nas veliko ljudi – tudi takšnih, ki sicer ne poslušajo elektronske glasbe – še vedno povezuje moje ime predvsem s skladbo Posing as Me. Ta komad je prišel celo na radijske postaje in tudi v bolj komercialne klube, zato je v Sloveniji res naredil močan in širok vtis – zdaj pa tudi lahko že rečem, da je uspešno prestal test časa, saj e še vedno priljubljen.
V tujini pa sta morda še bolj prepoznavni skladbi Lanicor in Gatex, ki sta nastali okoli leta 2000. To sta komada, s katerima sem se prebil v svet in ki še danes na nastopih sprožita neverjetno reakcijo publike. Ko ju zavrtim, ljudje dobesedno ponorijo. Sta pomemben del moje prepoznavne glasbene identitete.
