Intervju s Petro Slapar, urednico portala Dom in Stil

Kako se je začela zgodba portala Dom in Stil?

Nekoč me je v eni od revij zmotila slika stanovanja, ki se mi je zdela zelo umetna. Na njej so bile predstavljene stvari, ki jih ljudje pri nas niso imeli možnosti kupiti. In to me je vodilo k ideji, da bi lahko ljudje na portalu predstavili fotografije svojih stanovanj – kako jih opremijo in okrašujejo v različnih letnih časih.

Takrat sem bila navdušena nad Skandinavci, ki v stanovanjih spreminjajo dekoracijo – od tekstila, dodatkov do cvetja – glede na letni čas. Pri nas pa opremiš stanovanje in pri tem se konča. Naše babice so to sicer počele, menjale zavese in prtičke na mizah. Danes to redko opazim ...

In kako ste potem začeli predstavljati stanovanja?

Ta ideja se je izkazala za neuspešno, ker Slovenci ne kažejo svojih stanovanj. Jaz pa sem iskala naprej. Iskala sem ljudi, ki so imeli doma kaj zanimivega in bi bili pripravljeni predstaviti svoje ideje. Takrat sem naletela na Matejo Dobravec.

Pritegnila me je zato, ker je kot ena prvih na svojem blogu poleg tort, ki jih dela, objavila članek o dekoriranju. Začutila sem, da ima dober stil, in jo vprašala, ali bi sodelovala. Potem sem naša tudi Jožico Rade in druge. Nekateri svojo pot nadaljujejo sami, z drugimi smo še ved­no skupaj.

Pred dobrima dvema letoma ste začeli izdajati e-revijo, kako je prišlo do tega?

Ko so se v nekem trenutku na spletu pojavile spletne revije, smo sledili trendu in nekaj prispevkov s portala zapakirali v prvo revijo – vzeli smo sliko in dodali povezavo do objave – in to je bilo to. Seveda to ni dovolj, revija mora dišati in se brati. Opažam pa, predvsem letošnje leto to dokazuje, saj je izšlo ogromno knjig, da ljudje potrebujejo papir. Res je, da je med vsemi knjigami, ki so izšle, ogromno kuharic, manj pa je takšnih, ki pokrivajo tematiko recikliranja, čeprav je to dobra tema.

Zakaj menite, da je tako malo zanimanja za tematiko recikliranja?

Mislim, da ljudje temo recikliranja jemljejo še precej zadržano. Kot da tega v Sloveniji ne znamo ceniti in uporabljati. Verjetno je to povezano s tem, da stvari niso nove, niso čiste ... Mogoče tudi zato, ker je v Sloveniji biti reven sramota. Vendar se stvari spreminjajo.

Pa sta recikliranje in revščina povezani? Navsezadnje recikliranje izhaja iz potrebe po varovanju okolja ...

Zanimivo je, da tisti, ki se ukvarjajo z recikliranjem, tega ne delajo iz potrebe, da bi si opremili stanovanje oziroma zaradi svojega eksistenčnega obstoja, ampak zato, da ustvarjajo nove izdelke ... Poglejte Ano Hribar iz Miss Maus.

Ona z recikliranjem ustvarja blazno lepe stvari in ta njena potreba po recikliranju izhaja iz potrebe po ustvarjalnem delu, ona je v tem res dobra. In zelo sem ponosna, da je bila ravno ona predstavljena v prvem pravem intervjuju v spletni reviji. Ona je dokaz, da se lahko v Sloveniji nekaj naredi.

Tudi vi z majhnim vložkom naredite veliko. Kako se je razvijal vaš portal skozi leta, na osnovi česa ste pripravljali vsebine?

Več ali manj smo se razvijali na podlagi ključnih besed, po katerih so ljudje pristali na našem portalu, temu smo dodajali svoje želje, kaj bi bilo res lepo, kaj bi mi imeli doma. Prilagajali smo se temu, kar so ljudje iskali in kaj so v danem trenutku potrebovali. Zanimivo je na primer, da na italijanski strani že sredi avgusta začnejo iskati zimske tematike.

Kaj res ljudje že v avgustu iščejo ideje za zimsko okraševanje?

Jaz to povezujem z učiteljicami, ki takrat delajo načrte za šolsko leto in iščejo ideje tudi na naši italijanski strani.

Kaj pa slovenska stran, kdaj je najbolj obiskana?

Glede na to, da smo zelo nišni, je obiskanost visoka med prazniki.

Kdaj pa obisk upade?

Po prvem januarju. Čeprav moram reči, da se do konca marca oziroma tja do velike noči kar dobro drži.

Je morda to povezano z zimo, ko ljudje več časa preživijo doma?

Seveda, ves splet je povezan z zimskim časom, ker ljudje več časa preživijo na spletu. Tudi z ustvarjalci drugih nišnih portalov sem se pogovarjala in oktobra se nekaj zgodi – vsi pridejo na splet. Trije meseci so potem dobro obiskani, potem pa januarja zanimanje spet začne upadati. Poleti je pa vročina ...

Ali vi poleti na kakšen način poskrbite za boljšo obiskanost strani?

Ne vem, ali smo dobri v tem! Poleti ljudje iščejo vsebine, ki jih mi nimamo dovolj. Je nekaj ključnih besed, po katerih nas najdejo, ampak teh je res malo. Smešno je bilo, ko je nekdo iskal sidro za jadrnico in je pristal na pogrinjkih z jadrnicami. Ta oseba nam je padla v oči zato, ker se je na strani zadržala res dolgo, pogledala je tudi druge teme.

Kaj pa stalni obiskovalci, ki vaše objave spremljajo redno?

Odstotek stalnih obiskovalcev je pa kar visok. To so ljudje, ki redno hodijo na našo spletno stran in gledajo, ali je kaj novega.

Kako pogosto pa ponujate nove vsebine?

Ko še ni bilo e-revije, je bilo to nekajkrat tedensko, zdaj smo pa bolj kampanjski. Ampak z januarjem bomo to spremenili.

Ali lahko pričakujemo še kakšne spremembe?

Mislim, da bo leto 2015 leto sprememb, za katere se še nisem točno odločila, kakšne natančno bodo. Želim si, da bi bili ljudje še bolj zadovoljni.

Glede na to, da ste letos izdali knjigo, razmišljate morda o tiskani izdaji revije?

Ne, revije ne bomo izdajali v tiskani obliki, to nikoli ni bila moja vizija. Mislim, da je bila knjiga boljša poteza.

Kdo pa je dal pobudo zanjo?

Vsakič, ko je izšla e-revija, sem prejela ogromno klicev in elektronskih sporočil, kje se lahko revija kupi. In iz te potrebe smo se začeli pogovarjati, kaj bi lahko prodajali več kot mesec dni, in odgovor je bil – knjiga. Najprej je bila ideja, da bi namesto dveh revij izdali knjigo, a ker bi bila preveč sezonska, smo morali razmišljati širše in jo napolniti z vsebinami za ustvarjanje skozi vse leto in za vse priložnosti.

Pa ste v knjigi prispevke naredili na novo ali ste vzeli tudi kaj že objavljenih postopkov s portala?

Nekatere stvari, ki so se nam zdele super, smo na novo fotografirali, čeprav so bile ideje že objavljene na portalu. Druge smo naredili na novo, več kot pol knjige pa ne boste našli na spletu. Narejene so bile izključno za knjigo. To je naša prva knjiga in seveda se najdejo stvari, ki bi jih danes spremenili, ampak bodimo iskreni, zelo nam je všeč končni izdelek in ponosni smo nanj.

Razmišljate morda, da bi te vsebine ponudili v angleškem jeziku, navsezadnje je med angleško govorečim občinstvom povpraševanje po vsebinah tipa 'naredi sam' kar veliko?

Je res, ampak pri nas je vse to povezano s stroški. V ta namen bi morala imeti nekoga, ki bi vsebine prevajal v angleščino.

Kako velika ekipa pa ustvarja pod vašim okriljem?

Približno deset nas je.

Avtorji prispevkov so doma iz različnih krajev Slovenije, kako se medsebojno usklajujete?

Jaz se več ali manj dogovarjam z vsakim posebej. Imam v glavi neko vizijo, predstavljam si, kako naj bi bil videti neki članek, neka tema. Vprašam jih, kaj bi kdo delal, seveda prilagodim temu, v čemer so dobri in kar jim je všeč. Potem pa tudi ustvarjalci sami podajo ideje, kaj bi radi uresničili. Velikokrat jim rečem, naj končajo, kot mislijo, da je prav.

Če imamo ali imajo v glavi dobro, nenavadno vizijo, ji je najbolje slediti, pa je čisto vseeno, čigava je. Skupaj smo boljši. Vedno hočem ponuditi nekaj drugačnega, nenavadnega. Predvsem pa hočem ponuditi vsebine, s katerimi lahko doma naredijo stvari iz dostopnih materialov. Kleti in podstrešja so polna uporabnih predmetov, ki jih lahko ponovno uporabimo in iz njih izdelamo kaj novega.

Na predstavitvah knjige Hudo preprosto – domiselni nasveti, hitri recepti in ljubke ideje, v kateri so svoje ideje pod taktirko urednice Petre Slapar delili avtorji Tjaša Brajdih, Ana Bulat, Mateja Dobravec, Kaja Podržaj, Jasna Simoneta, Suzana Šlebir in Vesna Vogrin ter fotograf Klemen Brumec, lahko poklepetate z urednico in avtorji knjige ter hkrati knjigo kupite s popustom. Kdaj in kje potekajo predstavitve, si poglejte na spletni strani www.dominstil.si.

Pripravila: Metka Pravst

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord