Intervju z oljarji Palmieri: "Slaba letina oljk nas je prisilila v razvoj"

Na osnovi tradicionalne zgodbe, ki se ponaša z več kot 500-letno tradicijo pridelave olj, so med krizo na slovenskem trgu predstavili Refoškov desert. Vanj so namešali vino refošk iz slovenskega primorja, cvetlični med, gozdne borovnice in domači rum. Letos pa so osnovni Refoškov desert nadgradili z dvema novima okusoma – z burbonsko vaniljo in z belim tartufom.

Vaše podjetje je poznano predvsem po oljih iz Italije, kako ste zgodbo ponesli v Slovenijo?

Matjaž: Ko sem spoznal ženo in šel prvič na obisk v Italijo, me je tam prevzel njihov domači nasad oljk. Olja so prodajali samo v zadruge, ker niso bili marketinško usmerjeni. Takrat sem dobil idejo, da bi Sabrina lahko olja butično prodajala v Sloveniji. Lani, ko se je zaradi slabe sezone olja pridelalo za polovico manj, smo se lotili razvoja Refoškovega deseta z vaniljo in belim tartufom.

Kdaj pa ste razvili osnovni Refoškov desert?

Matjaž: To je bilo pred petimi leti, ko je moja žena želela svoje poslovne partnerje obdariti za novo leto z nečim posebnim.

Sabrina: Takoj zatem smo ga začeli prodajati, saj so ga tudi drugi želeli kupiti od nas za darila.

Matjaž: Takoj smo začeli polniti steklenice, takrat sicer v manjših količinah kot danes.

Kdo pa je razvil recepturo?

Matjaž: Jaz sem jo razvil.

Kje, v domači kuhinji?

Matjaž: Da, toliko časa sem mešal sestavine, dokler nisem ocenil, da je desert dovolj dober za njene poslovne partnerje.

Kako pa ste prišli na idejo, da ste vmešali med, borovnice ...?

Matjaž: Ta desert sem delal za druge tako, kot če bi ga delal zase. Ideje v obliki različnih sestavin sem metal v lonec in preizkušal različne kombinacije okusov. To so bile na začetku majhne količine, ampak ko smo dobili povratno informacijo, smo začeli proizvod razvijati za trg.

Katere sestavine pa so dodane Refoškovemu desertu?

Sabrina: Refošku smo dodali borovnice, med in rum.

Matjaž: Odločili smo se, da mu ne bomo primešali cenejših žganih pijač, saj smo stavili na boljši in kakovostnejši produkt.

Kako pa ste dobili idejo za dodatek belega tartufa?

Matjaž: Sem gurman. Med v kombinaciji s tartufom velja za vrhunsko sladico. Poleg sem želel dodati še refošk in vse to ustekleničiti. Želim si, da si tak vrhunski produkt lahko privoščijo v vsakem domu, zato bomo tudi cenovno dosegljivi. Naš cilj je, da ima vsak lahko tartuf doma.

Kje pa se nabirajo ti tartufi? V Sloveniji?

Matjaž: Ne.

Vendar poudarjate, da je to slovenski proizvod!

Matjaž: Osnova je slovenska, le arome so uvožene. Vanilje nimamo slovenske in slovenskega belega tartufa tudi ne. Osnova pa je iz slovenskih sestavin.

Pa sta ta dva nova izdelka že v prodaji?

Matjaž: Ne še. Čakamo nove etikete, ki jih bodo oblikovali na fakulteti za dizajn. Ko bodo končane, bomo poslali ponudbo potencialnim trgovcem. To se bo zgodilo v kratkem.

Kakšno pa je zanimanje za vaš osnovni Refoškov desert?

Matjaž: Lani decembra je dosegel neverjeten odziv, ker je proizvod slovenski, verjetno pa tudi zaradi obdobja obdarovanj. Produkt se je lepo prijel, ker so deserti nekaj novega in z njimi orjemo ledino.

Ali s prodajo ciljate tudi na tujino?

Matjaž: V glavnem se usmerjamo v tujino.

Ampak vaš proizvodni obrat je precej majhen ...

Matjaž: Proizvodnja poteka na 500 kvadratih. Polnilnica je majhna, ampak ima dovolj velike kapacitete.

Koliko pa ima vaše podjetje zaposlenih?

Matjaž: Štiri zaposlene. Ko imamo polnitve, imamo vedno po dva ali tri študente na delu. Da je izkoristek poln. Če je v polnilnici šest ljudi, lahko napolnimo od 500 do 600 steklenic na uro. Vedno pa lahko uvedemo še drugo izmeno, če bi bila potreba, pa tudi tretjo ...

Koliko pa ste sposobni napolniti steklenic na mesec, glede na to, da imate precej majhen proizvodni obrat?

Matjaž: Ne da bi povečali obstoječo proizvodnjo, smo sposobni napolniti 150.000 steklenic mesečno. To številko lahko potrojimo z avtomatizacijo proiz­vodnje. Ampak za zdaj za to ni potrebe. Če se bo na Kickstarterju izkazalo, da bo interes velik, bomo imeli 60 dni časa za investicijo in širitev.

Torej se podajate v pristop množičnega financiranja – na Kickstarter?

Matjaž: Druge poti ni. Računamo pa tudi na največji sejem vinarjev Prowein v Nemčiji, ki bo marca v Düsseldorfu. Tam se bomo predstavili z novimi produkti. Takega produkta, ki ponuja tartuf v steklenici kot desert, na svetu še ni in vi ste tudi prva revija, s katero govorimo o tem.

Vaš Refoškov desert je na prodaj tudi v Sparu, boste tudi z njihovo pomočjo poskušali prodreti v tujino?

Matjaž: Tudi. Naši apetiti so Avstrija, Nemčija, Italija in Francija.

S Kickstarterjem boste šli pa še širše, tja do Amerike in Japonske, kajne?

Matjaž: Kickstarter bo za nas prva resna tržna analiza. Predvsem v smislu, ali je ta produkt svetu sploh zanimiv. Če bo dovolj zanimiv na Kickstarterju, bo zanimiv tudi trgovcem.

S kakšno strategijo se boste predstavili na Kickstarterju?

Matjaž: Imeli bomo zunanjega izvajalca, s katerim bomo pripravili film. Pripravljamo tudi koncept, kako se stvari lotiti profesionalno. Imamo lepo zgodbo, ki jo bomo samo še dodelali.

Kakšna pa bo ta zgodba? Glede na to, da zgodbe danes prodajajo ...

Matjaž: To bo Sabrinina zgodba iz Italije. O začetkih družinske tradicije z olji in nadaljevanje z razvojem modernejših produktov.

Torej boste govorili o tradicionalni zgodbi s 500-letno tradicijo?

Sabrina: Naša zgodba je še starejša. Oljke so stare tudi do 700 let. Družinsko drevo pa sega 500 let nazaj.

Matjaž: Ko sem jaz spoznal njihovo zgodbo, sem videl, da jo je treba dopolniti in vzdigniti.

Kaj je vas prepričalo v tej zgodbi?

Matjaž: Povezava z naravo. Oni nimajo novodobnih strojev, ne uporabljajo kemije in umetnih gnojil. Ukvarjajo se samo z namakanjem, ker je tam na leto osem mesecev brez dežja. Letno pridelajo 15 ton, lahko bi jih 40, pa jih ne, ker ostajajo pri naravni pridelavi.

Sabrina: Taka zgodba o oljarstvu, ki gre iz roda v rod, ljudi pritegne.

Matjaž: V zgodbi bo na neki način predstavljena tudi sinergija učinkov razvoja biotehnične fakultete, slovenskih kulinarikov, ki so sodelovali z nami ...

Res, kdo?

Z nami je aktivno sodeloval Gorazd Potočnik, ki je bil tudi edini resno pripravljen sodelovati. Mi smo razvili produkt, ampak za piko na i je pa on sodeloval z nami. Tako smo s skupnimi močmi dobili pravo razmerje sestavin in razvili pravi okus.

Kako pa vam je pomagala biotehnična fakulteta?

Matjaž: Biotehnična fakulteta nam stoji ob strani tako, da nam dela analize in nas usmerja pri sestavi produkta.

Sabrina: Zelo so kooperativni in odzivni in predvsem podpirajo nekaj novega. Vidijo, da razvijamo nekaj novega in se pri tem zelo trudimo, zato nas tudi zelo podpirajo.

Matjaž: Tudi s fakulteto za dizajn sodelujemo, oni nam razvijajo zunanjo podobo. Projekt so prijavili tudi na mednarodni evropski razpis in se jim obeta pokritje stroškov, upamo, da jim bo to uspelo. V nasprotnem primeru pa bodo s tem opravili diplomske naloge in jih bodo s ponosom kazali naokrog, če bo projekt uspešen.

Koliko različnih diplomskih nalog bo na to temo?

Matjaž: Osem jih bo in med njimi bomo izbrali eno, ki bo šla v prakso.

Kakšne pa so ocene strokovnjakov, ki so že okusili vaša dva nova produkta?

Matjaž: Vinarji so zelo zadržani do našega produkta z belim tartufom, ker je nekaj novega.

Sabrina: Ampak, ko ga poskusijo, se omehčajo.

Matjaž: Naš namen je dober, ne morem pa reči, da bomo zmagali. Sicer z njim podpiramo slovenske vinogradnike in tudi oni kažejo velik interes. Saj gre skozi tak izdelek njihovo vino v svet. S samim vinom težko konkurirajo, če ima pa vino neko dodano vrednost in mu je dodana neka inovativnost, je pa to povsem drugačna zgodba.

Sabrina: Naši vinarji so nas pri razvoju zalagali z vinom in ker so verjeli v nas, so ostali z nami, čeprav je šlo veliko vina stran.

Pa je res, da je Refoškov desert z vaniljo nastal kot stranski produkt pri razvoju deserta z belim tartufom?

Matjaž: Res, ja. Ko smo razvijali desert s tartufom, smo mešali različne kombinacije. Nastalo jih je več, ampak na koncu smo izbrali ti dve.

S katerimi okusi pa ste se še poigravali?

Matjaž: S pomarančo, čokolado, cimetom ... Ampak desert z vaniljo smo izbrali kot najboljšega, desert s tartufom pa kot najbolj zanimivega.

Kakšni pa so vaši načrti za naprej?

Matjaž: Naši načrti se vrtijo okrog nadaljnjega razvoja teh desertov. Moja vizija je narediti kolekcijo šestih različnih desertov z različnimi okusi v enem paketu.

Pripravila: Metka Pravst, foto: Primož Predalič