Intervju z Rudolphom van Veenom, ki verjame, da so ženske boljše kuharice

Njegove kuharske mojstrovine z zvenečimi imeni so pripravljene po poenostavljenih recepturah, ki jih začini z uporabnimi nasveti in simpatičnimi prigodami, ki jih je izkusil v svoji bogati kuharski karieri. In vse to vam na domači krožnik postreže tako lahkotno in s kančkom humorja, da vam preprosto zleze pod kožo.

Poznamo vas kot prijaznega kuharja. Kaj pa vas lahko razjezi?

Nesramnost! Pa ne v tej meri, da zaradi tega ne bi spal. Opazim jo. Tudi ignoranca in na neki način slaba komunikacija med ljudmi. V javnosti, če govoriva o moških, mi je čudno, ko profesionalci dajo roke v žep, medtem ko se pogovarjajo s tabo. To je nesramno. Ne razumem, zakaj to počnejo. Ali pa te srečajo in ti potem podajo potno roko v pozdrav, bog ve, kaj tam v žepu prijemajo (smeh). Ne razumem, zakaj večina moških to počne.

Kaj pa v povezavi s hrano in postrežbo, vas kdaj kaj zelo zmoti?

Ko sam pripravljam hrano, jo postrežem tako, da se hrane ne dotikam z rokami. Položim jo na krožnik in je ne popravljam več z rokami. Spoštujem dejstvo, da bo nekdo to hrano kasneje pojedel. To je moj odnos.

Svoj spoštljivi odnos pa pokažete tudi na obisku, kar je razvidno iz vaših oddaj, v katerih potujete po svetu ...

Če me povabijo na obisk, se tam ne bom pojavil v običajni majici in opankah ali pa neobrit. Seveda bi se pojavil z brado, če bi se odločil imeti brado (smeh). Za tak dogodek se iz spoštovanja lepo oblečeš in prineseš rože.

Kako pa gostom v svojem domu izkažete spoštovanje?

Ko me kdo obišče na domu in mi podari rože, mu posvetim pozornost in se zahvalim na način, da je gostu jasno, da sem opazil njegov trud, ki ga je vložil v to, da je prinesel rože. Ne bom jih odložil v kot, ampak jih bom dal v vodo in jih postavil na vidno mesto, da bo gost to opazil, in ob odhodu se mu bom še enkrat zahvalil. Te malenkosti štejejo!

Sam tudi ne sedem za mizo, preden ne sedejo moji gosti. Če je družba večja in mešana, kot džentelmen nikoli ne bom sedel za mizo, dokler ne bodo sedele vse dame. Po drugi strani, če je katera od dam počasna in še ne sedi, ji ne morem reči: Prosim, pohitite. Delati se moram, kot da ne opazim, da jo moram čakati. V tem je eleganca. Tudi če ženski odprem in pridržim vrata, ji ne bom rekel, da sem džentelmen. To se tako dela in to je vsem jasno.

Zaradi spoštljivega odnosa ste tako priljubljeni, ljudje radi gledajo vaše oddaje in ob tem uživajo. Kaj pa vas navdihuje poleg kuhanja?

Potovanja, absolutno.

Kaj pa pisanje pesmi?

Tudi! Napisal sem veliko pesmi v nizozemščini. Imam strica, ki živi v Franciji in prevaja moje pesmi v druge jezike, nekaj jih je prevedel v nemščino in veliko večino v angleščino.

Jih je možno kje prebrati?

Na Nizozemskem sem pred kratkim izdal kuharsko knjigo Rudolph's bakery, v kateri je objavljenih vsaj trideset mojih pesmi, nekaj v nizozemščini, ker je tudi knjiga v nizozemščini, nekatere pa so v angleščini. Založnik je okleval, ali bi objavili moje pesmi v kuharski knjigi, a smo jih, ker so polne čustev. Upam, da bodo knjigo izdali tudi na Balkanu, kar pa ni odvisno samo od mene. Iskreno pa upam, da jo bodo.

Preden se to zgodi, bi nam zaupali še kakšen trik, ki ga uporabljate v domači kuhinji?

Včasih, ko ne vem, katero jed bi pripravil naslednji dan, se poigram in na zemljevid, ki ga imam obešenega na steni v pisarni, na slepo zapičim žebljiček. Naslednji dan pripravim obrok, ki je značilen za tisto področje. Na primer, če ga zapičim v morje, se na krožniku znajde riba. Morda se vam bo ideja zdela smešna, a deluje!

Ker ste polni nasvetov, bi vas vprašala še, zakaj med uspešnimi kuharji prevladujejo moški, v domačih kuhinjah pa vendarle vladajo ženske?

Res je in mislim, da poznam razlog. Sam resnično verjamem v to, da so ženske na splošno boljše kuharice. Ker so bolj čustvene. Moški pa imajo svoj ego. Tukaj ne govorim o sebi! Ego je nekaj čudnega, sam ga ne poznam, mi je tuj.

Opazil pa sem – če samo pogledate kariere kuharjev – da po določenem času moški z egom ne kuhajo več za stranke, ampak za aplavz in lasten uspeh. Če ima sosed eno Michelinovo zvezdico, on hoče dve in hoče biti še bolj znan. Zato se mi zdi, da nekateri slavni kuharji izrabljajo svoje goste za lasten uspeh. Ženske pa tega ne zdržijo in si ne želijo takšnega življenja, zato se po nekaj letih raje umaknejo.

Imate morda kakšen namig, kako naj ženske doma moškega motivirajo, da bi pogosteje kuhali v domači kuhinji?

Kot veste, so moški bolj nagnjeni k tehničnim rečem, ki so zapletene, radi se pokažejo. Dokaz so kuharski klubi za ljubiteljske kuharje, kjer na srečanjih pripravljajo zapletene jedi in se nato šopirijo: Poglej, kaj znam. Ljudje so nad tem navdušeni, zdi se jim fantastično in zato jim ploskajo. Ženske pa ne kuhajo za aplavz. To imejte v mislih.

Ob prejšnjem obisku ste mi zaupali, da imate sinčka Ralfa. Katero vašo jed ima najraje?

Mleti fižol v zrnju s svežim jabolkom. Pripravljam mu tudi kuhano sadje z ovsenimi kosmiči. Rad ima tudi stročji fižol, ki ga je treba kuhati malo dlje kot za nas, saj je zanj pretrd. Mu pa zdaj dajemo vedno bolj strukturirano hrano, da ni vse zmečkano.

Kaj pa vaša starejša hči Dolores iz prvega zakona?

Stara je že dvajset let.

Se kaj zanima za kuhanje?

Malo. Trenutno dela na Majorki. Končala je šolo za organizacijo prostega časa in turizma in zdaj hodi na fakulteto. Trenutno je tam vodja počitniškega kampa, kjer organizira družabne večere, na primer igro bingo, otroški klub. Neustrašna je, dobro se znajde pred velikim številom ljudi. Lahko jo samo pošlješ kamorkoli in bo prevzela pobudo in naredila vse, kar je treba in kot je treba. Kar pa zadeva kuhanje ... Naučila se je pripravljati svežo hrano, ne kaže pa kakšnih znakov, da bi postala kuharica (smeh). Sledi svojemu srcu in jaz jo imam rad.

Imate morda tudi kakšno nezdravo razvado?

Dejstvo je, da pojem preveč tort! Ker jih imam res rad. Rad imam kavo in torte.

In to za zajtrk, kajne?

No, to je pa res moj idealni zajtrk na počitnicah. Seveda ne jem tako vsako jutro. Le ko imam prost dan ali sem na počitnicah in se malo razvajam s spanjem do devetih. Potem si vzamem čas za kavo in košček torte. Oh, to je čudovit dan. (smeh)

Katero sladico pa bi po vašem mnenju morala znati pripraviti vsaka gospodinja?

Upam, da kakšno lokalno specialiteto, ki je del vaše kulture. Sicer pa običajen biskvit iz moke, sladkorja in masla ali olja, ker ga lahko uporabite na tako veliko načinov. Vsaka zabava za rojstni dan, poroka ali družinsko srečanje mora imeti torto – okrasite jo lahko po svoje, lahko biskvitno osnovo pa morate znati pripraviti.

Po prvem obisku v Sloveniji ste v svoji oddaji Rudolphova pekarna pripravili potico. Kateri recept slovenske jedi ali sladice pa boste pripravili po tokratnem obisku?

Upam, da mi bo uspelo pripraviti ... Ima tako težko ime. Neka prijazna gospa mi jo je dala poskusiti, a ima dolgo in težko ime in je sestavljena iz več plasti ... Prekmurska gibanica.

Pripravila: Metka Pravst

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord