Izginotje Josepha Mengeleja (in 11 drugih poletnih branj za odrasle)

6. 7. 2020, 14:42 | Scena
Izginotje Josepha Mengeleja (in 11 drugih poletnih branj za odrasle) (foto: profimedia) profimedia

»Carinik pregleda njegovo prtljago, skrbno zložena oblačila, portret krhke svetlolase ženske, knjige in kaj gramofonskih plošč s posnetki oper, nato pa odkrije vsebino manjšega kovčka in se nejevoljno namršči: injekcijske brizgalke, zvezki z zapiski in anatomskimi skicami, epruvete s s krvnimi vzorci in citološki preparati; kaj čudno za mehanika. Uradnik pokliče pristaniškega zdravnika.«

Gregor, ki v resnici ni Gregor, v tistem trenutku vztrepeta. Jasno je, da je z malim kovčkom zares veliko tvegal, vendar so v njem ’dragoceni sadovi dolgoletnih preiskav, vse njegovo življenje’.

Zgolj nekaj iznajdljivosti in dejstvu, da bi šel pristaniški zdravnik raje na kosilo, kot da bi se ukvarjal z enim od mnogih takratnih prišlekov, se gre zahvaliti, da je tistega 22. junija 1949 Helmut Gregor stopil na tla argentinskega pristanišča.

Ko je nekaj dni kasneje v zakotnem hotelu Buenos Airesa Gregor ležal v postelji in prehlajen strmel v brzečega ščurka, ki prilezel iz zračnika, so se mu pred očmi odvili prizori trenutka, ko mu je postalo jasno, da je vojna izgubljena.

»K sebi ga je spravila šele žena Irene. Ko je poleti prišla v Auschwitz, mu je pokazala prve fotografije njunega nekajmesečnega sina Rolfa in preživela sta par idiličnih tednov. Kljub obsežnosti njegove naloge, prispelo je namreč štiristo štirideset tisoč madžarskih Judov, sta si privoščila druge medene tedne. Plinske celice so obratovale s polno paro; Irene in Josef sta se kopala v Soli. Esesesovske enote so v jamah pri živem telesu sežigale moške, ženske in otroke; Irene in Josef sta nabirala borovnice, nato je ona skuhala marmelado. Iz krematorijev so švigali zublji; Irene ga je vlekla Josefu in Josef si je jemal Irene. V manj kot dveh mesecih je bilo iztrebljenih več kot tristo dvajset tisoč madžarskih Judov.«

39-letni Gregor, ki je vročičen ležal v tisti neugledni hotelski sobi, je bil namreč Josef Mengele. Sam angel smrti osebno.

»Nihče ga ni smel gledati v oči in ga ogovarjati; bali so se ga celo njegovi tovariši iz črnega reda. Ti so bili na rampi, na kateri so odbirali evropske Jude, kar naprej pijani, on pa je ostajal trezen in si smehljaje se požvižgaval takte iz Tosce. Nikakršnega prepuščanja človeškim občutkom. Sočutje je slabištvo: vsemogoče je o usodi svojih žrtev odločal z zamahcem paličice, na levo takšnja smrt v plinskih celicah, na desno počasno umiranje, prisilno delo v njegovem laboratoriju, največjem na svetu, ki ga je vsak dan ob prihodu konvojem nakrmil z ’ustreznim človeškim gradivom’ (s pritlikavci, orjaki, pohabljenci in dvojčki). Vbrizgavanje, meritve, odvzemi krvi; rezanje, ubijanje, obdukcije; na voljo je imel cel zverinjak otroških poskusnih zajcev; s pomočjo katerih se je lahko poglabljal v skrivnostni pojav dvojčkov, ustvarjal nadljudi in povečeval rodnost nemških žensk, vse zato, da bi lepega dne Slovanom iztrgana ozemlja na Vzhodu poselili s kmetujočimi vojaki in ubranili nordijsko raso. Varuh rasne čistosti in alkimist novega človeka: po vojnu sta se mu obetala bleščeča univerzitetna kariera in priznanje zmagovitega rajha.«

Njegove velike ambicije je pokopala jesen 1944, ko so v Srednjo Evropo drli Sovjeti, v leta skrivanja po bavarskih gozdovih in gostiščih pa ga je nato prisilila uvrstitev na ameriški seznam vojnih zločincev. Njegovo ime so omenjali na več sojenjih.

Takrat mu je hrbet obrnila tudi njegova Irene.

»Sedlmeier, oče ter brata Karl in Alois so mu povedali, da se v črnino oblečena Irene tolaži z drugimi moškimi. ’Da bi ga krila’, je ameriški vojski natvezla, da je padel na bojišču. ’Mrha,’ stoka Gregor v svoji podstrešni sobici hotela Palermo. Njegove kolege so ob vrnitvi s fronte žene pričakale kot junake; njegova se je zaljubila v nekega freiburškega prodajalca čevljev, njega pa poslala nekam bogu za hrbet.«

Zgodbo enega najbolj iskanih povojnih prebežnikov, ki se je kar trideset let skrival pred roko pravice, je v križancu med zgodovinskim in biografskim romanom Izginotje Josefa Mengeleja zapisal Olivier Gueze. Avtor je bralcem v napeti zgodbi številnih preobratov razkril, kaj se je v resnici zgodilo z zloglasnim Angelom smrti in kako je mogoče, da je tako dolgo ostal na prostosti.

  • Josef Mengele (na sredini)

Geopolitični triler je rezultat izčrpne raziskave povojnega dogajanja okrog Josefa Mengeleja, razvpitega nacističnega zdravnika iz Auschwitza, za katerega je uveljavljeni francoski pisatelj, novinar, esejist, scenarist in kolumnist leta 2017 osvojil tudi Renaudotovo nagrado.

Za vaš bralni seznam

Poleg Guezove mojstrovine Izginotje Josefa Mengeleja si na vaš poletni bralni seznam zasluži še kakšna izmed naslednjih knjižnih novosti, ki so jih pri Mladinski knjigi izdali z mislijo na odrasle bralce.

  • LJUBEZEN V STISKI - Daniela Krien 

Nemška pisateljica Daniela Krien (1975) je nase opozorila že z romanesknim prvencem leta 2011, njen drugi roman, Ljubezen v stiski, pa je postal mednarodna uspešnica.

Delo, ki se je več kot pol leta obdržalo na vrhu Spieglove lestvice najbolje prodajanih knjig, je stkano iz petih ženskih zgodb, prepletenih s prijateljskimi in sorodstvenimi vezmi. Njihove intimne pripovedi se vrtijo okrog različnih življenjskih stisk (neželene nosečnosti, ločitve, nezvestobe …) in dilem (materinstvo ali kariera, partnerstvo ali svoboda …), povezanih z navidezno svobodno izbiro današnjega časa. V njihovem iskanju lastne poti se razkrijejo nerazumevanje in utesnjujoča pričakovanja družbe, še vedno nestrpne do vseh žensk, ki bi od življenja rade dobile nekaj več. Pod površino zgodb žena, mater, ljubimk, prijateljic, sester oziroma hčerk se izrisuje osrednje vprašanje: je usoda sodobne ženske res v njenih rokah?

  • IZGINULI SVET - Julia Phillips

Ameriška pisateljica Julia Phillips nas v svojem prvencu popelje skozi deželo neukrotljive lepote in hudih nasprotij – neprehodnih gozdov in prostrane tundre, sovjetske nostalgije in etničnih manjšin, okostenelega šovinizma in prebujajočega se feminizma; to je edinstven in presunljiv portret Kamčatke v vsej njeni raznolikosti.

Ko nekega avgustovskega dne na kamčatski obali izgineta dve deklici, sestri, policijske preiskave kmalu zajamejo bližnjo in širšo okolico ter pretresejo tesno povezano žensko skupnost. Med brezplodnim poizvedovanjem, ki se vleče vse leto, se pred nami zvrsti dvanajst zgodb, dvanajst pričevanj. Vsako je tako ali drugače povezano z izginotjem, obenem pa vsako odstira novo plast kamčatske družbe, dokler se počasi, mesec za mesecem, pred nami ne izriše celovita podoba tega kančka sveta.

Izginuli svet so kritiki soglasno razglasili za enega najboljših romanov tega leta in ga med drugim nominirali za ameriško državno nagrado za književnost.

  • PANDEMIJA - Jana Vagner

Roman Pandemija, ki ga nekateri primerjajo z Mc-Carthyjevo Cesto, je prvenec ruske pisateljice JANE VAGNER. V Rusiji in Franciji je bil nominiran za več nagrad, po njem pa so posneli tudi televizijsko serijo. Nemogoče si je bilo predstavljati, da bi karantena trajala več kot nekaj tednov; po televiziji so govorili o začasnem ukrepu, o tem, da je položaj pod nadzorom, da je v mestu dovolj zdravil, da dostava živil poteka nemoteno. Poročil še niso predvajali neprekinjeno, ni še bilo neposrednih javljanj s čudno praznih ulic z redkimi mimoidočimi, ki so nosili gazo čez usta.

Smrtonosni virus se bliskovito širi po svetu. 36-letna Anja se z družino in parom iz sosednje hiše odpravi iz Moskve proti samotni hišici ob finski meji. Zaradi možnosti okužbe in barikad, s katerimi skušajo oblasti in posamezniki na silo zajeziti bolezen, se načrtovano dvodnevno potovanje sprevrže v moro, saj na vsakem koraku prežijo nevarnosti.

  • VEČ KOT BRAT - David Diop

David Diop v romanu Več kot brat odstira doslej slabo znano poglavje prve svetovne vojne – udeležbo kolonialnih vojakov v bojih v Evropi.

Alfa Ndiaye se skupaj z najboljšim prijateljem znajde daleč stran od rodnega Senegala. Kot vojak na strani francoskih bojnih sil dneve preživlja vkopan v jarke sredi bojnega polja. Ko njegovega prijatelja v eni od bitk hudo ranijo, mu Ndiaye ne more izpolniti želje in ga odrešiti smrtnih muk. Alfa ne more ubiti svojega brata, ubijanje je greh, norost, ki jo odklanja, dokler prijatelj ne umre.

Roman je prejel Goncourtovo nagrado dijakov in Goncourtovo nagrado Slovenije.

  • OSVOBOJENA - Tara Westover

V izkušnji izolacije, ki je nedavno zarezala v naša življenja, prinaša knjiga Osvobojena dragoceno sporočilo o neprecenljivem pomenu svobode - svobode znanja, gibanja, dela, mišljenja, izražanja lastnega mnenja.

Tara Westover, 33-letna doktorica zgodovine z britanskega Cambridgea, je napisala spomine na odraščanje, ki bralcu jemljejo sapo. Postali so velika svetovna uspešnica in se uvrstili med knjige leta 2018.

Tara Westover je odraščala v mormonski družini v Idahu kot najmlajša od sedmih otrok. Živeli so na hribovski kmetiji v primežu avtoritativne vzgoje versko blaznega očeta. Otroci so se rojevali doma, niso hodili v šolo, dolgo niso imeli niti rojstnih listov. Delali so na očetovem odpadu, prepuščeni njegovi svojeglavosti in nezaupanju do družbe. Toda Tara je ves čas slutila, da obstaja tudi drugačen svet, v katerem se ljudje niso pripravljali na konec sveta, ampak so se družili, hodili v knjižnice, gledališče ... in v šolo. Zlagoma se je izvila iz družinskega verskega fanatizma, naredila sprejemni izpit na univerzi in spoznala, zakaj lahko izobrazbo enačimo s svobodo.

  • GROMSKA STRELA! - Arto Paasilinna

Na kriznem sestanku finskih bogov se izriše jasen sklep – ljudje vanje ne verjamejo več. Vrhovni bog Gromovnik zato na Zemljo pošlje svojega sina, da bi finski narod spreobrnil k pravi veri. Hitro se izkaže, da bo imelo božanstvo polne roke dela – v deželi vladata apatija in pomanjkanje vsakršnih vrednot. A Gromovnikov sin ima skrivno orožje, s katerim zna spraviti k pameti tudi najbolj nejeverne Tomaže, sekira pa mu zares pade v med, ko nazadnje odkrije številne hvaležne ovčice v finskih umobolnicah …

Finski pisatelj Arto Paasilinna se je slovenskim bralcem priljubil s svojimi nepredvidljivimi zgodbami in edinstvenim humorjem. Roman Gromska strela!, ki je v finščini izšel leta 1984, prinaša avtorjevo priljubljeno kombinacijo čudaških likov in družbene parodije.

  • IZREČENE LAŽI - Kristina Ohlsson

Kristina Ohlsson je švedska avtorica kriminalk in otroških knjig, ki je za svoja dela dobila že vrsto nagrad. Preden se je leta 2012 popolnoma posvetila pisanju, je, po izobrazbi politologinja, delala pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), v švedski obveščevalni službi, na švedskem ministrstvu za zunanje zadeve in stockholmski visoki šoli za obrambo. Njen prvenec Nezaželeni iz leta 2009 je požel sijajne kritike in vsi njeni romani odtlej so prodajne uspešnice. Roman Izrečene laži, drugi iz serije o Martinu Bennerju, so samo na Švedskem prodali v več kot 120.000 izvodih.

Martin Benner je razvozlal nedoumljivo smrt Sare Teksas. Toda kje je Mio, njen štiriletni sin? Izginil je brez sledu. Če hoče Martin sebi in svojim najbližjim rešiti glavo, mora najti fantka. Poleg tega mora ugotoviti, kdo mu skuša podtakniti umore. Ljudje, pri katerih išče odgovore, drug za drugim umirajo, policija mu diha za ovratnik in čas se izteka … Obseda ga preganjavica, saj ne ve več, komu lahko zaupa. Vse bolj se mu dozdeva, da sta Sarin morilec in Miov ugrabitelj ena in ista oseba. Martin se zave, da ne bo mogel rešiti obeh, Mia in sebe. Moral bo izbrati.

  • ONA IN ON - Marc Levy

Spoznata se na spletni strani za zmenke. Namesto da bi postala par, se spoprijateljita. Da bi se zaljubila? Ni govora! Ampak ljubezen ima svoje načrte v tem čarobnem romanu najbolj branega francoskega pisatelja na svetu. Mia je na velikem platnu zaljubljena ženska, v resničnem življenju pa igralka, ki se mora odločiti, ali naj ostane v zakonu s prešuštnim možem, prav tako igralcem. V stiski na vrat na nos pobegne iz Londona v Pariz, k najboljši prijateljici, in se kot natakarica zaposli v njeni restavraciji. Paul je ameriški pisatelj v Parizu, ki se trudi, da bi z novim romanom obudil staro slavo. Prijatelj ga pod pretvezo pošlje na zmenek z Mio in po začetni zadregi se med njima razvije prijateljstvo, saj je Paul zaljubljen v svojo korejsko prevajalko, Mia pa še ni čisto odpisala zakona …

  • DOM ZA PENNY - Jamie Brenner

Dom za Penny je vznemirljiv roman kot nalašč za pobeg v poletni oddih. Emma Mapson je hotelska receptorka v letovišču Sag Harbor. Eden najimenitnejših obiskovalcev hotelskega bara je sloviti slikar Henry Wyatt, ki si je tu ustvaril dom in ki vedno kramlja z Emmino hčerko Penny ... Ko ostareli Henry nepričakovano umre, Emmo osupne novca, da je svojo čudovito hišo zapustil Penny. Oporoka razbesni slikarjevo dolgoletno prijateljico in agentko Beo, saj je Henry hišo in svoje slike obljubil njej. Odpravi se v Sag Harbor, odločena, da bo razkrinkala pohlepno domačinko in ovrgla oporoko.

Jamie Brenner je ameriška pisateljica, ki je po študiju književnosti začela kariero v založništvu, potem pa se še sama lotila pisanja. Z družino živi v New Yorku in rada obiskuje počitniške kraje, kjer dobiva navdih za svoje romane.

  • SRCE BIJE V DVOJINI - Alenka Planinc Rozman in Igor Rozman

Alenka in Igor, danes srečna mama in oče dveh prisrčnih dvojčkov iz Afrike, sta popisala svojo nekajletno trnovo pot do starševstva. Pred bralcem se razpre odkritosrčna in neposredna zgodba o paru, ki se mora zato, da bi lahko ljubil, ščitil in vzgajal siroto ter skrbel zanjo, spoprijeti z domačo birokracijo, v tujini pa s pokvarjenostjo nedelujočih sistemov, kjer se posamezniki okoriščajo z obupano željo po otroku na načine, ki vam bodo vzeli sapo in strli srce. Njuna zgodba je zgodba o tem, kaj vse ljubezen je: pogum, vztrajnost, razočaranje, obup in nazadnje solze sreče.

  • EROS V UJETNIŠTVU - Esther Perel

Knjiga Eros v ujetništvu, začinjena z zanimivimi primeri iz avtoričine dolgoletne prakse, se lahko bere kot priročnik o izboljšanju partnerskih odnosov, a je predvsem sijajno sociološko in antropološko razmišljanje o monogamiji in dojemanju zakonske zveze oziroma partnerstva v sodobnem času.

Svetovno znana belgijsko-ameriška terapevtka in avtorica uspešnic Esther Perel (1958) slovi kot ena najbolj pronicljivih in izvirnih strokovnih avtoritet na področju sodobnih razmerij. V knjigi Eros v ujetništvu razmišlja, kako ohranjati nekaj na videz paradoksalnega - erotiko, vznemirjenje in živost v ljubeči zvezi, ki naj bi trajala večno. Njen odgovor je nepričakovan – in nenavadno preprost.

Perelova je terapevtka in organizacijska svetovalka. Njena govora TED sta dosegla več kot 30 milijonov ogledov, njeni uspešnici Eros v ujetništvu ter The State of Affairs (kmalu tudi v slovenščini) sta prevedeni v skoraj 30 jezikov. O avtorici, ki tudi sama govori devet jezikov, boste izvedeli še več, če ji sledite na instagramskem profilu @EstherPerelOfficial ali spletni strani EstherPerel.com ali prisluhnete njenima terapevtskima podkastoma Where Should We Begin in How’s Work.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri