Jackie Chan, od filmskega pretepanja do podpore kitajski politiki

Chan se je rodil 7. aprila 1954 v Hongkongu z imenom Chan Kong-Sang, v dobesednem prevodu "rojen v Hongkongu". Njegova starša sta se preselila na otok pod britansko zaščito, da bi ušla gospodarski obubožanosti na kitajski celini v dobi Mao Cetunga. Chan je nato v 60. letih na sloviti kitajski šoli za igro na otoku začel počasno, a vztrajno pot proti svetovnem zvezdništvu, je leta 2019 ob predstavitvi njegove avtobiografije izpostavil ameriški kulturni časopis The New Republic.

Kung fu je vadil na kitajski akademiji za igro

Njegovo kariero je začrtala odločitev staršev, da ga pri sedmih letih pošljeta na kitajsko akademijo za igro v Hong Kong. Tam je bival v internatu, medtem ko sta onadva odpotovala v Avstralijo v iskanju boljšega življenja. Na šoli se je učil petja, gledališča, borilnih veščin in akrobatike.

Kot je večkrat dejal v intervjujih in zapisal tudi v svojih spominih, ga je stroga šola zelo močno izoblikovala kot osebo. Na njej je bil večkrat fizično kaznovan. "Zelo sem bil jezen," je o izkušnji dejal Chan. A s pridobljenimi znanji je še med šolanjem začel dobivati prve vloge v filmih. Šolo pa je pri 17 letih zaključil z izjemnimi akrobatskimi sposobnostmi.

Te je uporabil, da si je priboril vloge v akcijskih filmih v Hongkongu. A sprva mu ni uspelo, zaradi pomanjkanja prihodkov se je moral preseliti k staršem v Avstralijo. Kot delavec na avstralskih gradbišču je dobil imel Jackie, v smislu "mali Jack". A njegov nemirni duh ga je kmalu spet odnesel k igri, ko se je v drugi polovici sedemdesetih let na hongkonški sceni iskal naslednik umrlega Brucea Leeja.

Preboj s humorjem, v 90. letih uspeh tudi v Ameriki

Chan je preboj v filmu uspel, ko je v poznih sedemdesetih akcijske nastope začinil s svojim značilnim humorjem. S tem je presegel takratni domet igre v akcijskih filmih z borilnimi veščinami. Pomagala pa je tudi njegova pripravljenost, da izvede lastne kaskaderske točke, kar pa ga je nekajkrat skoraj stalo življenja. Kljub številnim poškodbam se temu v svojih vlogah ni odpovedal.

V Aziji je zaslovel predvsem s filmom iz leta 1978 Pijani mojster (Drunken Master), čez dobro desetletje po neuspelih prvih poskusih pa tudi v Hollywoodu, predvsem na račun kultnega filma Pretep v Bronxu (1995). Njegova svetovna zvezda je nato samo še naraščala, tako da je Chan v karieri zbral okoli 150 nastopov v filmih, hkrati pa je postal tudi uspešen producent.

Tako kot se razvija Hong Kong, se razvija tudi Chan

Igralčevo rojstno ime je začrtalo tudi njegovo usodo. Kot je v pregledu Chanove biografije zapisal The New Republic, je njegova zgodba v svojem bistvu zgodba o kraju, kjer se je rodil in odraščal ter dosegel prvo slavo. Gre za otok, ki je bila zadnja pomembna izpostava britanskega imperija, a je v zadnjih dveh desetletjih, odkar se je 1999 vrnil pod Kitajsko, pod vse večjim pritiskom, da se zlije s politiko komunistične partije.

Prav tako se je tudi Chan v zadnjih letih začel zlivati z uradno kitajsko politiko. Svoje delovanje je preselil v Peking in v filmu postal ambasador uradne politike. Leta 2008 mu je pripadla čast nastopiti na odprtju in zaprtju poletnih olimpijskih iger v Pekingu, v naslednjih letih pa je dvignil obrvi na zahodu z vprašanji o Hongkongu in smiselnosti svobode.

"Če si preveč svoboden, si kot Hong Kong zdaj. Zelo kaotičen. Nevarnost je, da bo postal kot Tajvan," je dejal v izjavi leta 2009. Izjava, ki jo je The New Republic označila za odraz lastnega odraščanja.