Jakopičeva nagrada letos Dušanu Tršarju, priznanji pa prejmeta Polonca Lovšin in Viktor Bernik

10. 4. 2018, 06:50 | Scena | Vir: STA
Jakopičeva nagrada letos Dušanu Tršarju, priznanji pa prejmeta Polonca Lovšin in Viktor Bernik (foto: Tamino Petelinšek/STA) Tamino Petelinšek/STA

Nagrado Riharda Jakopiča, najvišjo nacionalno nagrado za likovno in vizualno umetnost, letos za življenjsko delo prejme akademski kipar Dušan Tršar. Priznanji za leto 2018 prejmeta umetnika srednje generacije, akademska kiparka Polonca Lovšin in akademski slikar Viktor Bernik. Podelitev nagrade in priznanj bo 12. aprila v Moderni galeriji.

Dušan Tršar je pri svojem ustvarjanju sprva izhajal iz varjene plastike človeške figure z izrazitimi poudarki na njeni konstruktivnosti. Deloval je v skupini z Dragico Čadež, Dževadom Hozo in Dragom Hrvackim, po odstopu Hoza pa s Tonetom Lapajnom. Skupina je leta 1969 umetniško dozorela, dobila izrazito novokonstruktivistično programsko osnovo in se leta 1970 tudi formalno ustanovila kot Neokonstruktivisti, a je po letu 1972 razpadla.

Tršar se je tedaj usmeril v raziskovanje v okviru lumino objektov, skulptur iz prosojnih plastičnih snovi, ki največkrat osvetljene z neonskimi cevmi različnih barv ohranjajo iluzijo figure ali krajin. Nad pleksi steklom sta postopoma prevladala žgana glina in bron, velik pomen pa ima v njegovem delu tudi risba, so zapisali v Zvezi društev slovenskih likovnih Umetnikov (ZDSLU).

Eden bistvenih poudarkov pri Tršarjevem ustvarjanju je, da je barvo in svetlobo kot temeljni likovni prvini, značilni za slikarstvo, povzdignil na kiparsko raven.

Leta 1937 rojeni Tršar se je na Šoli za umetno obrt v Kropi učil kovaške obrti. Diplomiral je na Oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je pozneje končal tudi kiparsko specialko. Bil je docent in predavatelj na akademiji, kjer je bil med letoma 1989 in 1991 tudi dekan. Nato je bil redni profesor na Oddelku za kiparstvo do upokojitve leta 2006.

Prejel je več pomembnih nagrad, med njimi zlato ptico (1970), Župančičevo nagrado (1974) in nagrado Prešernovega sklada (1978). Ob 80-letnici so mu lani pripravili razstave v Kostanjevici na Krki, v Galeriji DLUL in v Moderni galeriji v Ljubljani.

Leta 1970 rojena Polonca Lovšin je najprej diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in nato še iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, kjer je zaključila tudi podiplomski študij kiparstva in novih medijev. V Nemčiji je zaključila še doktorski študij vizualne umetnosti.

V svojem se delu osredotoča na samoorganizirane iniciative in alternativne oblike delovanja v arhitekturi in urbanizmu. Je soustanoviteljica društva KUD Obrat, s katerim razvija večleten projekt skupnostnega vrta Onkraj gradbišča. Poleg tega je avtorica in soavtorica številnih publikacij. Je dobitnica več štipendij, nagrad in umetniških rezidenc, med drugim je prejela nagrado zlata ptica (2010).

Viktor Bernik, rojen leta 1971, je diplomiral iz slikarstva na ALUO, kjer je tudi magistriral na oddelku za slikarstvo. Študijsko je potoval po Evropi in ZDA.

Izhajajoč iz postulatov postmedijskega slikarstva se Bernik v svojem opusu posveča vprašanjem prostora, tako družbenega kot umetnostnega. Preizprašuje koncepte umetnostnega podobotvorja v različnih medijih, v katerih prepleta razmisleke o umetnostnih in družbenih fenomenih.

Ustanovitelji nagrade so ZDSLU, ALUO in Moderna galerija, pozneje se jim je pridružilo še Slovensko društvo likovnih kritikov. Nagrado podeljujejo od leta 1969, priznanji bodo letos podelili šestič.

Razstava letošnjih nagrajencev bo od 13. do 25. aprila na ogled v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri