Krešimir Mišak: »Kaj pa, če je cela narava ena sama sinhroniciteta na delu?«

Prav takšne sinhro-analogne zdravstvene napotke najdemo že v sami naravi.

Ste se že kdaj vprašali, zakaj ima prav takšno obliko, kot jo imajo, npr.:

KORENJE. Povprečni prerez korena je podoben človeškemu očesu. Zato je bilo toliko bolj zanimivo, ko je znanost dokazala, da korenje pospešuje dotok krvi in izboljšuje delovanje oči.

PARADIŽNIK. Ta sadež ima štiri prekate in je rdeč. Tudi naše srce ima štiri prekate in je rdeče. Paradižnik je poln likotina, likotin pa velja za čisto hrano za srce in njegovo kri.

GROZDJE. Grozdje visi v grozdih v obliki srca. Vsaka grozdna jagoda je podobna celici krvi, raziskave pa kažejo, da ima grozdje vitalen pomen za prehranjevanje srca in krvi.

OREH. Oreh je videti kot možgan. Ima desno in levo poloblo, zgornje velike in spodnje male možgane. Gube in naborki jedrca so podobni možganski skorji. Danes po zaslugi resnih znanstvenih raziskovanj vemo, da oreh z več kot trideset nevrotransmiterji pomaga pri razvoju možganskih funkcij.

FIŽOL. Ta zdravi ledvice in vzdržuje njihovo funkcijo. Mar ni naravnost neverjetno, kako zelo oblika fižola spominja na človeško ledvico?

AVOKADO, JAJČEVCI in HRUŠKE. Vsi ti izboljšujejo funkcijo maternice in njenega vratu, ob tem pa so nenavadno podobni prav temu organu. Raziskave kažejo, da en avokado na dan, prinaša ravnovesje hormonov in preprečuje prenizko težo pri rojstvu ter raka materničnega vratu.

Tu so nato še SMOKVE, ki so polne semenčic in med rastjo visijo v parih. Prav smokve so tiste, ki povečujejo gibčnos tin število sprematozoidov in tako preprečujejo sterilnost pri moških.

SLADKI KROMPIR. No, ta je podoben trebušni slinavki, znan pa prav po tem, da učinkovito balansira indeks glicerina pri diabetikih.

In to je zgolj manjši delec, a zaradi neverjetnih podobnosti oblik toliko bolj osupljiv, sinhronicitete v naravi. O takšnih in še veliko bolj zagonetnih boste lahko brali v eni od knjig Krešimirja Mišeka, ki je prav te dni izšla tudi v slovenskem prevodu.

Za svobodo ljudem

Krešimir Mišak je slovenski javnosti gotovo že znan kot avtor legendarne televizijske oddaje na HTV Na robu znanosti. Nekaj manj pa vas je, ki vedo, da je tudi avtor kar devetih knjig. V slovenščini sta pri nas tako že izšli knjiga in njeno nadaljevanje s pomenljivim naslovom Smrt transhumanizmu, svoboda ljudem.

V knjigi, ki je izšla v dveh delih, Krešimir Mišak spregovori o pasteh, ki si jih postavljamo ljudje sami, kadar ne mislimo s svojo glavo in s srcem, in bralcem postreže s pozitivnimi možnostmi za zdravo preživetje človeka, narave in družbe. ’Ko pozorno preberemo to zbirko najpomembnejših informacij iz medicine, biologije, fizike in drugih znanosti ter izkušenj, nam prinese preobrat v prehranjevalnih navadah vsakdanjika. Po njej se zlahka odločimo, da nas nihče ne bo več hranil s strahom, z zarotami in z virusi, pač pa da si nalijemo čiste … vode,’ knjigam na pot na zadnjo platnico še zapiše založnik knjige.

Iz knjige si izposojamo odlomek o temelju neke nove paradigme, ki se naslanja tako na fenomen sinhronicitete kot placeba.

»Sinhroniciteta govori o naši inherentnosti in popolni zvezi s celokupnim svetom skozi ’klet’ resničnosti, o naši spojenosti, vsepovezanosti in nelokalnosti, ki zaobide pojavni svet (ki ni nič drugega kot konstrukcija virtualne resničnosti v naših možganih na podlagi izbora frekvenc, sprejetih skozi čutila). Placebo pa govori, kako lahko s spremembo notranjih prepričanj spreminjamo svet – ali sami sebe – v tej perspektivi je ta meja nejasna in morda ne obstaja.«

Spremno besedilo h knjigi Krešimirja Mišaka je napisal Marjan Ogorevc, ki se je o vprašanjih transhumanizma spraševal že v svoji knjigi Človek, kam greš?.

Knjiga Krešimirja Miška Smrt humanizmu, svoboda ljudem je že na voljo v spletni knjigarni založbe Chiara.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord