Vrhunci pomladi v Cankarjevem domu: veličastna mednarodna plesna gostovanja in bogat nabor različnih festivalov

Med programskimi poudarki izpostavljajo razstavo Marie Lassnig Risbe in slike, ki bo prva samostojna predstavitev te izjemne avstrijske umetnice v Sloveniji. Njena dela so v zbirkah najpomembnejših galerij in muzejev na svetu. Po uspešnem koprodukcijskem sodelovanju s SNG Maribor pri baletu Edwarda Cluga Faust bo CD v sodelovanju z Opero in baletom Ljubljana junija pripravil že 2. mednarodni plesni festival Baletne noči, ki bo posvečen ustvarjalnosti Vaclava Nižinskega.

Po besedah generalne direktorice Cankarjevega doma se je sezona 2023/24 začela zelo uspešno; v letu 2023 so bili tako v poslovnem smislu kot po številčnosti obiska preseženi vsi načrtovani rezultati. V visokem ritmu ostaja tudi nadaljevanje sezone, ki bo v znamenju številnih izjemnih mednarodnih gostovanj in sodelovanj s slovenskimi umetniki in sestavi. 

"Lani smo izvedli 1168 umetniških prireditev in 241 prireditev na kongresno-komercialni dejavnosti, Cankarjev dom pa je obiskalo 490.097 obiskovalcev. Že januar 2024 s koprodukcijo Fausta je pokazal, da gledalci in obiskovalci polnijo naše dvorane z neverjetno energijo in vehemenco, razprodane so številne umetniške prireditve in tudi takšne bolj zahtevne, recimo filozofsko teoretske, kar predstavlja zdravo jedro na poslovnem področju. Tudi v letu, ki je pred nami, bomo postregli z zelo kakovostnim programom," je poudarila generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski.

V programu resne glasbe velja opozoriti na gostovanje enega vodilnih evropskih orkestrov, Simfoničnega orkestra mesta Birmingham z dirigentom Kazukijem Yamado ter pianistko Alice Saro Ott (15. marca), ter Praško filharmonijo PFK, ki jo bo za zaključek jubilejne, 30. sezone zlatega abonmaja, vodil znanec naših odrov, maestro Emmanuel Villaume.

Aleš Drenik, vodja programa resne glasbe, opere in baleta, je izpostavil Pasijon po Janezu Johanna Sebastiana Bacha, ki spada med kánonska dela svetovne glasbene in tudi kulturne dediščine naše civilizacije. Glasbena matica Ljubljana ga bo 17. marca izvedla v počastitev 300-letnice prve izvedbe v Leipzigu. Kot je dejal dirigent Sebastjan Vrhovnik, bodo jedro baročnega orkestra sestavljali slovenski glasbeniki, specialisti za staro glasbo, gostje ansambla pa bodo izkušeni tuji glasbeniki, člani svetovno znanih ansamblov za baročno glasbo. 

Glasbena matica Ljubljana ga bo 17. marca izvedla v počastitev 300-letnice prve izvedbe v Leipzigu. Kot je dejal dirigent Sebastjan Vrhovnik "to delo z izjemno notranjo močjo odslikava strahotno trpljenje poslednjih Kristusovih dni in še danes pretrese vsakega poslušalca". Izvajalski korpus bodo sestavljali Mešani pevski zbor Glasbene matice s pevci solisti in baročni orkester specialistov za staro glasbo na historičnih instrumentih.

Področje druge glasbe in jazza je pred nekaj dnevi prevzela Tina Lešničar, ki se veseli novih v novi vlogi: "To, da so jazz in glasbe sveta v osrednji slovenski kulturni instituciji eden od šestih stebrov kulturno-umetniške ponudbe, o nas, Slovencih veliko pove. Mislim, da ta program prispeva k bolj odprti, bolj razgledani, strpnejši in razumevajoči družbi. Zato kreiranje tega programa v tem pogledu razumem kot izjemno veliko odgovornost, ki jo bom razvijala v spoštovanju do preteklosti in z vizijo prihodnosti."

Dodala je: "Težko si je zamisliti lepši nov začetek, kot prav v času pomladnega prebujanja, ko ne le v naravi, ampak tudi v Cankarjevem domu klijejo Zvončki in trobentice. Tako se namreč imenuje mini festival slovenske jazzovske ustvarjalnosti, ki poteka ravno v teh dneh – na letošnjo 10. obletnico izjemoma traja dva dni, med občinstvom pa je tudi okoli 40 članov Evropske jazzovske zveze (Europe Jazz Network), tj. promotorjev, organizatorjev, agentov in programskih vodij festivalov, ki bodo prisluhnili avtorskim projektom nove generacije domačih glasbenikov."

Izpostavila je velik koncert klavirskega dua Bojana Goriška & Milka Lazarja, ki bosta sredi maja na odru Gallusove dvorane predstavila svojo poustvaritev simfonije Heroes Philipa Glassa.

Pred vrati je tudi nastop ene največjih umetnic alžirske urbane folk glasbe, Souad Massi, ter velik koncert poljske pianistke in skladateljice, ki velja za eno najizvirnejših ustvarjalke nove glasbe, Hanie Rani. Konec aprila bo z novim Masada Kvartetom v Gallusovi dvorani nastopil velikan altovskega saksofona, skladatelj, dirigent in producent John Zorn. Poletje pa bo že tradicionalno jazzovsko obarvano  - 65. jazz festival Ljubljana bo med 10. in 13. julijem prinesel mešanico tradicionalnih in popularnih jazz ritmov in improvizirano glasbo mlajših ustvarjalcev. Programska kuratorja letošnjega jazz festivala bosta Tina Lešničar in Borja Močnik.

Niz tujih sodobno-plesnih gostovanj je predstavil Andrej Jaklič, vodja gledališkega in sodobnoplesnega programa. Ta se bo konec marca začel s Kadavrom koreografa in umetniškega vodje Marca de Silva Ferreire, ki v kompleksni predstavi spaja korake ljudskih plesov in urbanih plesnih zvrsti, v maju in juniju pa bosta sledili najprej delo Ena pesem belgijske vizualne umetnice Miet Warlop, nato pa še Vezi duš priznane izraelske koreografinje Sharon Eyal, ki je za to, izjemno in zahtevno koreografijo prejela nemško gledališko nagrado faust.

Med slovenskimi koprodukcijami in gostovanji gledališkega in sodobnoplesnega programa velja omeniti predstavo Milana Tomášika Roke, ki me nikoli niso poznale, z novo predstavo Distanca pa v sredini marca prihaja tudi ansambel MN Dance Company, sledi tudi gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje z avtorskim projektom po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha, Juriš.

Začetek leta 2024 so že oz. še bodo zaznamovali tudi nastopi najuglednejših evropskih in slovenskih filozofov. Razprave dr. Slavoja Žižka, dr. Alenke Zupančič, dr. Mladena Dolarja, dr. Franka Rude, dr. Roberta Pfallerja, dr. Jele Krečič in dr. Petra Klepca se bodo vrtele ob Heglovem citatu Sivo na sivem (tudi naslov cikla), ki se je dr. Mladenu Dolarju porodil ob prepoznavni vizualni podobi knjižnih izdaj založbe Analecta.

Kot je povedala Barbara Rogelj, vodja kulturnovzgojnega in humanističnega programa, je "ta poskus, da filozofinje in filozofe, ki uživajo zares mednaroden ugled, zberemo na enem mestu in jim damo prostor, da naslovijo aktualne teme, med publiko odlično sprejet, saj so vsa predavanja praktično razprodana."

Filozof Srečko Horvat bo z novinarko in publicistko Patricijo Maličev pripravil niz pogovorov o prihodnosti v okviru Kritičnega kabareta; njun prvi gost bo svetovno prepoznan javni intelektualec Tariq Ali. V okviru literarnih večerov Salon z razgledom bomo gostili Ano Marwan, ki sočasno deluje v slovenskem in nemškem jeziku ter na obeh govornih območjih dosega uspehe.

Festival Literature sveta – Fabula (od 1. do 22. 3.) bo pod drobnogled vzel tematiko človeške identitete, proučeval, kako ta oblikuje naše zaznave, izkušnje ter interakcije v sodobnem, povezanem svetu. V okviru Fabule pred Fabulo bo Ljubljano obiskal prejemnik več literarnih nagrad in nominiranec za Nobelovo nagrado za književnost romunski avtor Mircea Cărtărescu, znotraj humanističnega programa Fabula v teoriji, ki bo pretresal vprašanje spomina kot sredstva človekove identitete, pa se bo kot gost pridružil tudi bookerjev nagrajenec Georgi Gospodinov.

Bogata bo tudi festivalska sezona: v sredini marca se začenjata kar dva festivala: Festival dokumentarnega filma (od 13. do 20. marca) ter 27. Pripovedovalski festival, ob katerem bo tudi niz predavanj Balkanske zgodbe antropologinje in doktorice antičnih študij dr. Svetlane Slapšak. V treh večerih bo spregovorila o ženskah Balkana in o čudežnih bitjih, ki naseljujejo balkanske zgodbe.

Po besedah vodje filmskega programa Simona Popka bo Festival dokumentarnega filma ponudil kakovosten tekmovalni program na temo človekovih pravic, retrospektiva pa bo posvečena slovenski dokumentaristki in medijski umetnici Niki Autor.

"Tudi letos bodo na festivalu v veliki meri zastopane ustvarjalke, avtorice in režiserke. Festival bo odprl novi film Maje Weiss Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, dokumentarec o zadnjih še živečih žrtvah nacističnega rasnega eksperimenta. Leta 1942 je bilo okrog trideset ''rasno ustreznih'' slovenskih otrok vključenih v zloglasen nacistični program Lebensborn, ki ga je zasnoval Heinrich Himmler in je bil namenjen širitvi arijske rase," je dejal Simon Popek. 

Na razstavnem področju bo Cankarjev dom ob 10. obletnici smrti Marie Lassnig (1919–2014), ene najpomembnejših avstrijskih in mednarodno priznanih umetnic v sodelovanju s Fundacijo Marie Lassnig gostil njeno prvo samostojno razstavo v Sloveniji. Odprtje bo 27. februarja, razstava pa bo v Galeriji CD na ogled do sredine avgusta. Lassnigova je poznana zlasti po svojih psihološko ekspresivnih avtoportretih in t. i. konceptu zavedanja telesa. Na svoji izjemni umetniški poti je ustvarila bogat slikarski in risarski opus, posvečala pa se je tudi filmskemu ustvarjanju.

Peter Pakesch, direktor Fundacije Marie Lassnig, je ob prvi predstavitvi Lassnigove v Ljubljani dejal: "Mario Lassnig lahko štejemo za eno najvidnejših umetnic poznega 20. in začetka 21. Stol., še danes pa ostaja nadvse aktualna, zlasti med mladimi umetniki. Odločitev za razstavo, osredinjeno na risbe, je prišla ob ugotovitvi, kakšno tehtnost ima ta del njenega opusa, saj prikazuje umetnico najvišje kompleksnosti in aktualnosti. V veliko veselje nam je, da lahko to razkritje delimo z občinstvom v Ljubljani, kjer še ni bila deležna samostojne razstave. To bo dobra uvodna predstavitev umetnice v tem delu sveta, ki leži tako blizu njenemu rodnemu kraju."

Vodja razstavnega programa Katarina Hergouth je ob tem dodala: "Zelo smo veseli, da bomo v Cankarjevem domu priredili prvo samostojno predstavitve te umetnice v Sloveniji, katere dela najdemo v vseh najpomembnejših zbirkah na svetu. Lassnigova je poznana zlasti po svojih oljnih slikah večjih formatov, zlasti avtoportretov in konceptu t.i. body-awareness oziroma  zavedanja telesa. Najštevilčnejši del njenega opusa predstavljajo risbe in te bodo razstavljene v Cankarjevm domu, dodali pa ji bomo izbrana oljna dela in dva animirana filma, saj se je Lassnigova zlasti v 70. letih zelo posvečala tudi filmskemu ustvarjanju."