Med knjižnimi stojnicami vas ne čaka le branje, ampak tudi pogovor – globok in navdihujoč.
Šarmantni Ljubljančan z doktoratom iz filozofije, akademski slikar, ki ga srečamo v bogatih svetovih stripa in ilustracije. Predan oče. Mislec, ki je rad v stiku z življenjem. Seksi doktor smeha. V njegovem doktoratu je posebno poglavje, v katerem proučuje komedijo tudi v okviru mitologije in bajk. Družaben je, zelo. Z njim se boste lahko družili že v soboto, 7. junija. Ampak ga boste morali najprej poiskati. Tam nekje med stojnicami knjižnega sejma, na prizorišču literarnega festivala 30. Slovenski dnevi knjige v Ljubljani, na zelenem vrtu. Na – "Filozofski klopci."
Vaš izum?
Filozofska klopca pomeni, da filozof sedi na klopci in se z njim lahko prideš pogovarjat, o čemerkoli hočeš. Na Slovenskih dnevih knjige bom to jaz, ampak po mojem bi vsak filozof lahko tako odsedel in odkramljal kaki dve uri na teden. Filozofija je nekaj, kar se tiče vseh, vsi si postavljamo filozofska vprašanja, ko nas zanima, kako bi bilo nekaj prav narediti, kaj je res in kaj ne, kaj je objektivno in kaj samo naša fiksna ideja. Vsi smo naravni filozofi. Študirani filozofi pa smo dejansko prebrali vse mogoče variacije odgovorov na ta vprašanja in vam lahko pri iskanju pomagamo. Žal je danes in sistem medijev in akademskih poklicev tak, da filozofe spodbuja, da delujejo več ali manj znotraj stroke in se ne pojavljajo v medijih na voljo vsem. Klopca bi rada to vsaj malo popravila. Je moja ideja, ampak se navdihuje pri samih začetkih filozofije, ko je Sokrat meščane Aten nadlegoval z dreganjem v na videz samoumevne resnice.
Letos takšno debato z laičnim občinstvom ponujate že tretjič. So vam prvič in drugič sogovorniki zastavili tudi vprašanja, ki so vas presenetila?
Tako je, dvakrat do zdaj smo imeli debate, ki so bile sicer malo drugačne, poimenovali smo jih "Filozofska štengca", in takrat sva vedno po dva filozofa sedela na bregu Ljubljanice in se med sabo in z občinstvom pogovarjala o vnaprej razpisani temi. Vprašanja niti niso bila zelo nepričakovana, ker se filozofija s temi temami ukvarja že tako dolgo, da jih je večino takih, ki se jih laiki spomnijo, že predvidela, presenetili pa so nas vse prej odgovori, ki so se izoblikovali v živahni debati med filozofoma in občinstvom. V stiku v živo pogosto nastane nekaj novega in presenetljivega.
O čem se na teh klopcah najraje pogovarjate?
Do zdaj sem teme vedno najavil vnaprej, da je imela debata nek okvir. Izbral sem jih z mislijo na tisto, o čemer se ljudje najraje pogovarjajo, ko na kakem žuru izvejo, da si filozof. O družbenih ureditvah, na primer, sploh demokraciji v primerjavi z drugimi oblikami vlade, pa koliko svobode bi radi ljudje imeli in koliko se je otepajo, pa o prostem trgu in poseganju države vanj, o altruizmu in egoizmu ter skrbi za druge in za naravo, od koder ni več daleč do vprašanj o vrednotah, smislu življenja in medčloveških odnosih, od ljubezenskih prek družinskih do prijateljskih. In ponavadi se debata vedno dotakne tudi aktualnosti, kje smo zdaj in kam bi radi, kaj je fino in kaj bi bilo nujno treba spremeniti.
Na Filozofsko klopco, k Izarju Lunačku, lahko prisedete v soboto, 7. junija, med 17. in 19. uro, na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva ulica 12, Ljubljana) – na osrednjem prizorišču vseslovenskega literarnega festivala 30. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE. Tam bo med 5. in 8. junijem potekal razgiban literarni program, med 5. in 7. junijem pa organizatorji vabijo tudi na pisan tridnevni knjižni sejem.
Vemo, da so nekoč imeli filozofi v družbi pomembno vlogo, o njihovi modrosti smo se učili tudi v šoli. Kakšen vpliv pa ima beseda filozofa v današnjem modernem, hitrem in digitalnem življenju?
Filozofi so bili vedno dojeti malo dvojno - kot modreci, ki jim je treba prisluhniti, in kot liki, ki tam z roba nekaj težijo in komplicirajo, ker nimajo boljšega dela. Sami tako ali tako načeloma nočejo biti modreci, ker je sam koncept filozofa, da ni moder, da nihče ne more biti moder, ampak da je mogoče vendarle poskušati čim več vedeti, če le najprej priznamo, da vsega ne vemo in ne moremo vedeti. Filozof je nekdo, ki drega v reči, za katere se zdi, da same čisto lepo tečejo, in ki teži, da so nekatere navidez enostavne reči bolj komplicirane. Tam, kjer se nam zdi, da je vse strašno zapleteno, pa lahko mogoče preseka gordijski vozel in ponudi bolj enostavno vizijo. Naloga filozofa je, da stvari pretresa in ohranja misel svežo; tega bi ljudje pravzaprav tudi danes hoteli imeti več, je pa res, da je fino imeti vsaj malo potrpljenja, da se kakšna stvar lahko izpelje čez dva ali tri miselne ovinke, in to potrpljenje nam je digitalizacija danes malo vzela. Nam pa lahko vsekakor filozofija pomaga, da jemljemo to potrebo po hitenju kot manj samoumevno in sploh izdolbemo prostor za razmislek, zakaj kaj kako - počnemo.
