Lansko leto smo predstavo izpod njegovih rok videli tudi v Ljubljani.
Umrl je ruski koreograf Jurij Grigorovič, ki je več kot tri desetletja zaznamoval svetovni znani balet moskovskega Bolšoj teatra. Star je bil 98 let. Novico o njegovi smrti je danes sporočil Moskovski gledališki muzej, ki je velikokrat pripravljal razstave o koreografovem življenju in delu.
Podpisan pod legendarne koreografije
Grigorovič se v Bolšoj teatru med drugim podpisal pod koreografijo baletov, kot so Ivan Grozni, Romeo in Julija ter Spartak. Slednji je bil na programu lanskoletnega Ljubljana festivala. Legendarne so tudi Grigorovičeve priredbe baletov Labodje jezero in Trnuljčica.
Največji baletni ansambel na svetu je Grigorovič vodil več kot 30 let. Leta 2008 se je pri 81 letih vrnil v Bolšoj teater, da bi vodil nove soliste ter skrbel za izvajanje novih del in vzdrževanje repertoarja. Pred tem se je leta 1995 zaradi spora glede umetniškega vodenja Bolšoj teatra s slednjim razšel. Po poročanju medijev je takrat začasno deloval tudi v južnokorejski prestolnici Seul.
Sinonim za sodobno koreografijo nekdanje Sovjetske zveze
Leta 1991 je Grigorovič ustanovil baletno nagrado benois de la danse, ki jo v Moskvi podeljujejo najpomembnejšim baletnim dosežkom preteklega leta. Na Zahodu je bilo njegovo ime dolgo časa skorajda sinonim za sodobno koreografijo nekdanje Sovjetske zveze.
Grigorovič se je rodil 2. januarja 1927 v tedanjem Leningradu oziroma današnjem Sankt Peterburgu. Rodil se je istega leta kot prav tako svetovno znana koreografa Zahoda John Cranko in Maurice Bejart.
