Slavna slovenska mojstrovina: poznate njeno ganljivo ozadje, ki še danes očara staro in mlado?

Ivana Kobilca (1861-1926) je daleč najvidnejša slovenska slikarka in ključna osebnost slovenske kulturne identitete. Več kot polovico svojega življenja je preživela v tujini, razpeta med evropskimi metropolami, domačo Ljubljano in slovenskim podeželjem, kjer je pogosto obiskovala mamin dom v Podbrezjah, majhni gorenjski vasici. Prav v Podbrezjah je Ivana poleti 1889 začela ustvarjati "Poletje", slikarsko delo, ki jo je izstrelilo med zvezde in je vse do danes tudi eno najbolj prepoznavnih slovenskih umetnin. 

S Poletjem do Pariza 

Kobilco je slika pripeljala do prestižne razstave v Parizu, razstavljena pa je bila tudi v pomembnih umetniških središčih po Evropi. Celo muhasti francoski tisk je bil navdušen nad delom mlade slovenske avtorice, ta se je zaradi nje tudi preselila v to prestižno kulturno prestolnico sveta, kjer se je dodatno izobraževala. "Poletje" je danes na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani, delo je umetnica omenjenemu muzeju kasneje darovala sama.

V dobi, ko so bile slikarke in ženske umetnice redke, je Ivana Kobilca prekinila ta "trend". Ni postala le vizualna kronistka življenja s konca 19. in začetka 20. stoletja v Sloveniji. V prevladujoče moških umetniških krogih se ji je uspelo uveljaviti kot eni naših najpomembnejših umetnic, kar še dodatno govori o njeni veličini.

Da se poletje ne bi nikoli končalo

Slika prikazuje Ivanino mlajšo sestro Fani, ki v lepem poletnem popoldnevu plete cvetlično kito. Otroka poleg nje sta bratranec Blekov Janezek in njegova sestrica Blekova Katrica, v ozadju je opaziti tudi dva nasmejana vaška fanta, ki hitita, da bi se jim pridružila. Eden od njiju je Vrtarjev Joža, s šopkom rož v rokah in z veseljem na obrazu hodi proti klopci, kjer sedi Fani Kobilca s prelepim klobukom na glavi. Ravnokar je prišla iz mesta, zato je tako lepo oblečena.

Prizor je poln cvetja, zelenja, barv in radosti - poletje je in zdaj ni čas za skrbi. Čutiti je mir in tiho željo, da bi poletje trajalo samo še malo dlje. Sproščenost leži tudi na obrazu mladenke in zdi se, da prav nič ne more pokvariti tega popolnega trenutka. 

Neponovljiv trenutek 

Ivana Kobilca je v svoji sliki ujela srečo, mir, prijateljstvo in otroško nedolžnost, lepota nekega lepega trenutka in njegovo sporočilo pa nas nagovarjata tudi skoraj 135 let pozneje. A vsi vemo, da ta idiličen in brezskrben prizor v resničnem življenju ne more preživeti, prav zato se nas še bolj dotakne. Fani, rojena leta 1870, je umrla že leta 1899, Janezek pa v drugi gimnaziji. Joža se je pridružil vojski, Katrica pa je življenje preživela v samskosti in umrla v starosti 46 let.