Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega bo zaživela pretresljiva monodrama Prima Facie, v kateri bo Iva Krajnc Bagola občinstvo popeljala skozi intimno zgodbo o spolnem nasilju, travmi in iskanju pravice.
V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) bo v soboto premiera pravniške monodrame Prima Facie Suzie Miller. V drami, ki prepleta spolno nasilje in pravni sistem, so raziskovali pomen telesa kot arhiva emocij, čustvenih krajin in dražljajev, veliko so se ukvarjali z vprašanjem travme in spomina, je za STA dejala režiserka Lucija Trobec.
Kot je še povedala, zgodba na eni strani v središče postavlja problematiko tega, kako se žrtev oziroma osebe s tovrstno izkušnjo obravnava znotraj sodnega sistema, kaj zahteva pravni sistem, kako to artikulirati in kako to prenesti v njihov jezik, na drugi strani pa vprašanje, kaj ta izkušnja pomeni za samo žrtev, kako mora živeti s tem. Med osnovnimi asociacijami, iz katerih so izhajali, so fragmentarnost, nedokončanost, cikličnost in ujetost.
Raziskovali so pomen telesa kot arhiva emocij, čustvenih krajin, spominov, dogodkov in dražljajev, ki se kopičijo ter shranjujejo znotraj telesa posameznice, na drugi strani pa tudi prostora kot priče dogodka, ki prav tako shranjuje, kopiči in nehote zbuja dražljaje, je ob robu novinarske konference še dejala za STA. Srž besedila se ji zdi vprašanje pomena tako močnega vdora v telo in kako nato s tem bivati, to preživeti in zopet najti svojo identiteto, dobiti človečnost nazaj.
Kot so v MGL zapisali o monodrami, v kateri igra Iva Krajnc Bagola, je Tessa Ensler ambiciozna mlada odvetnica, ki se je iz delavskega razreda v skrajno tekmovalnem, razredno zaznamovanem izobraževalnem sistemu Velike Britanije prebila do uglednega profesionalnega položaja: na višjem sodišču je zagovornica (predvsem) moških, obtoženih posilstva oziroma spolnega napada. V svoji službi uživa, dokler je sodelavec, s katerim sta ravno v zametkih romantičnega razmerja, v prepiti noči ne posili.
Krajnc Bagola, ki se tokrat prvič sooča z monološko formo, je med drugim povedala, da čuti odgovornost do te teme. Predstavljala ji je zanimivo preizkušnjo ne le igralsko, ampak tudi osebnostno, "zato ker je intimna in je lahko čisto majhna, hkrati je pa nekaj največjega".
Prevajalki besedila in eni od dramaturginj Evi Mahkovic se besedilo, ki je nastalo po začetku gibanja #JazTudi (#MeToo) in se primarno ukvarja s temo spolnega nasilja, zdi izjemno aktualno tudi, ker je avstralska avtorica pravnica in gre za pravniško dramo. V temelju besedilo ne daje odgovorov, kot je povedala, pa se sprašuje o temeljih zahodnega prava in prevprašuje določene vsebine oziroma koncept zahodnega prava. Glede prevoda je ocenila, da je besedilo dolgo, zato predstavlja veliko obremenitev za eno igralko, pa tudi prevajalsko zahtevno, saj je precej fragmentirano. V osnovi je jezik sodoben, je pa prepleten s pravniško terminologijo.
Dramaturginja Luna Pentek je med drugim še poudarila, da je tudi pri nas ena od treh žensk že pred svojim 15. letom starosti žrtev fizičnega ali spolnega nasilja. Kot je še povedala, se mora oseba s tovrstno izkušnjo, ne glede na to, v katerem pravnem sistemu se primer obravnava, ves čas vračati v to svojo zgodbo in je ves čas izpostavljena retravmatizaciji. Ukvarjale so se z intimo ženske, katere "telo postane artefakt v nekem sodnem postopku in hkrati tujka v tem svojem prostoru, ker jo vse asocira na ta dogodek".
Pri predstavi, ki začenja letošnjo sezono na Mali sceni MGL, sodelujejo še scenograf Lin Martin Japelj, kostumografka Sara Grižon, avtor glasbe in zvočne podobe Val Fürst, lektorica Maša Milčinski, oblikovalec svetlobe Boštjan Kos, oblikovalec zvoka Tomaž Božič ter strokovna sodelavka Urška Debelak.
