Če bi kdo rekel, da bo na podeželju, sredi Blagovne pri Šentjurju, glasba zvenela kot manifest solidarnosti, bi morda dvomil. A točno to se je zgodilo Pri kulturni pip’ci, kjer se je kulturno-humanitarni večer v čast Petru Opeki spremenil v navdihujoče srečanje umetnosti, sočutja in ritma.
V senci kozolca, ob lesenih mizah, je zadišalo po Madagaskarju. Mary Ellen Ramasimanana Virtič in Clara Richardine Fanirisoa Zafimbidy, Malgašici, ki živita v Sloveniji, sta pripravili praznične jedi – takšne, kot jih na rdečem otoku pripravljajo ob največjih praznikih. Riž z začinjeno govedino, solata iz zelja in korenja, polivka iz mlade špinače, bananina riževa sladica in domače žganje iz sladkornega trsa so bili uvod v večer, ki ne pozna lažnega blišča, temveč je sijal z iskrenostjo.
Pogovor z avtorico knjige Peter Opeka, ostani z nami, Anjo Kovačič, je vodil gostitelj Tom Costo, lastnik kavarne. A presenetila je predvsem Mary Ellen – s svojo osebno zgodbo srečanja s Petrom Opeko leta 2008. "V njegovih očeh ni bila miloščina. Bila je moč. Bila je vera. In bilo je povabilo: pridruži se mi, ne glej me od daleč," je povedala.
Ko se je dan nagibal v večer, je oder zavzela skupina Victory. In ne – to ni bil zgolj koncert. Bil je dvig energije. Njihova nova pesem Džua (kar v svahiliju pomeni sonce) ni bila le glasbena točka, temveč sporočilo: da vsak med nami lahko prinese svetlobo. Robert Dragar, frontman skupine, je povedal: "Sonce si ti, je ona, je on – vsakdo, ki prinaša svetlobo. Kot Peter. Zato smo tukaj."
In množica je plesala. Ne zato, ker je bila glasba glasna – ampak, ker je bila iskrena. Ko je odzvenela še uspešnica Pest soli, je bilo jasno: ljudje niso prišli samo na koncert. Prišli so, da postanejo del zgodbe. In na koncu zgodbe so vsi prisotni skupaj s skupino Victory zapeli pesem Vse najboljše, ki jo je avtorica poslala Petru Opeki namesto darila.
Večer Pri kulturni pip’ci je pokazal, da dobrodelnost ni vedno resna in tiha. Lahko je tudi ritmična. Lahko pleše. Lahko diši po začimbah. Lahko ima smeh in solze v istem stavku. In predvsem – lahko je oprijemljiva. Knjiga o Petru Opeki ni le knjiga. Je most. In mostove lahko gradimo tudi s pesmijo.
