Svetovna literatura je izgubila velikega mojstra, ki je s svojimi deli puščal globoke sledi tudi v slovenskih srcih. Avtor, znan po tem, da je spretno prepletal osebne izpovedi in družbene teme, je v svojih knjigah pogosto raziskoval tudi slovenski prostor in tragične zgodbe preteklosti.
V 81. letu je umrl avstrijski pisatelj, prevajalec in novinar Martin Pollack, ki je bil za svoja dela večkrat nagrajen. Njegovi predniki po očetovi strani so živeli v Laškem. Slovenski bralci ga med drugim poznajo po knjigi Smrt v bunkerju, v kateri se je soočil s svojim očetom, članom gestapa in SS, odgovornim za množične poboje in likvidacije.
Martin Pollack
Rojen je bil leta 1944 v gornjeavstrijskem Bad Hallu. Študiral je slavistiko in vzhodnoevropsko zgodovino. Bil je velik poznavalec poljskega jezika in prevajalec iz poljščine v nemščino, med drugim je prevedel dela Ryszarda Kapuscinskega.
Do leta 1989 je bil urednik dopisništva Spiegla na Dunaju in v Varšavi. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med drugim tudi leta 2007 častno nagrado avstrijskih založnikov za strpnost v mišljenju in dejanju, leta 2010 pa nagrado Leipziškega knjižnega sejma za evropsko razumevanje.
Njegova dela smo oboževali tudi Slovenci
V slovenščino so poleg romana Smrt v bunkerju, ki ga je v prevodu Amalije Maček leta 2005 izdala Slovenska matica, prevedli tudi roman Ženska brez groba. V njem dokumentarno popisuje usodo svoje tete, ki je umrla v taborišču na gradu Hrastovec in najbrž edina med sorodniki ni podlegla nacizmu, so zapisali pri Celjski Mohorjevi družbi, ki je knjigo v prevodu Jerneje Jezernik izdala leta 2020.
Pet let pred tem je pri Modrijanu izšel roman Kontaminirane pokrajine. V ospredju dokumentarno-esejistične knjige, ki jo je prevedel Aleš Učakar, so pokrajine kot geografsko-ekološko zaokrožene prostorske enote, ki jim avtor dodaja predvsem zgodovinsko, ponekod tudi duhovno in etično komponento. Delo opisuje forenzično potovanje po pokrajinah srednjeevropskega vzhoda in prinaša zapis o njihovem življenju v obdobju od medvojnega časa do skoraj današnjih dni, s posebnim poudarkom na tragičnih viharjih, ki so jim bile te pokrajine izpostavljene v 40. letih minulega stoletja.
Leta 2011 je v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani skupaj s soavtorjem, slovenskim zgodovinarjem Mitjo Ferencem predstavil knjigo Spurensuche in der Gottschee (Iskanje sledi v Kočevju), ki je izšla v Nemčiji, govori pa o življenju nemško govorečih naseljencev v Sloveniji.
