Uprizoritev Sto nas je, ki je koprodukcija ljubljanske Drame in Mestnega gledališča Ptuj, skozi ženski pogled spregovori o življenju in mnoštvu življenjskih izbir. Režijo prve slovenske uprizoritve igre švedskega pisatelja in dramatika Jonasa Hassena Khemirija je prevzel Peter Petkovšek.
Kot je na novinarski konferenci povedala ravnateljica ljubljanske Drame Ivana Djilas, igra Sto nas je govori o njej ljubi temi današnje sestavljene identitete. Ta je mogoče še bolj kot pri moških izpostavljena pri ženskah, ki so v zadnjih sto letih izstopile iz konteksta, v katerem so bile predvsem žene in matere.
Režiserja Petra Petkovška so, kot je povedal, v besedilu pritegnili predvsem trije vidiki - mnogoterost, enigmatičnost in relevantnost. Igra skozi specifično ženski pogled odpira vprašanje o mnogoterosti, mnogosebstvu in razvejanosti naše identitete, "vseh tistih jazov, ki so v nas". Na odru spremljamo tri ženske like različnih starosti, "ki so morda zelo verjetno trije jazi, trije deli ene same ženske in pa hkrati morda zelo verjetno trije jazi, trije deli, ki predstavljajo vse ženske", v čemer je enigmatičnost besedila.
Ženski liki skozi predstavo preizprašujejo svoje življenje skozi trenutke odločitev in izbir, s čimer besedilo odpira vprašanje svobode izbire v današnjem svetu oziroma v sodobni zahodni evropski družbi, kjer je v resnici vsaka izbira pogojevana z vrsto okoliščin, omejitev in pričakovanj, kar dela besedilo tudi danes relevantno, je pojasnil.
Dramaturginjo Evo Kraševec je besedilo, ki je nastalo leta 2009, navdušilo ob prvem branju. Kot je pojasnila, je le malo besedil, ki bi bila tako intrigantna, sodobna, vznemirljiva, dinamična in polna uprizoritvenih možnosti ter bi na drugi strani ponujala razmisleke o človeku, stanju sveta, odnosu posameznika do družbe, njegovi vpetosti v družbo na tak način, kot to ponuja igra Sto nas je. Opozorila je na dvoumnost naslova, ki lahko pomeni, da nas je mnogo, ali pa da nas je "sto ene same, enega samega človeka". V procesu dela so se veliko ukvarjali s tem, kdo je ženska v igri, kakšna je in kam gre njena pot ter prišli do zaključka, da gre pravzaprav za življenje ene dokaj običajne ženske našega časa.
Prevod podpisuje Mita Gustinčič Pahor. Kot je povedala, je Khemiri, kar se tiče jezika, zelo inovativen, izpostavila je tudi njegov značilni humor, s katerim razkriva razkorak med posameznikovo predstavo o sebi in pričakovanji okolice, ter ritmičnost besedila.
V predstavi igrajo Kaja Petrovič, Liza Marijina k.g. in Zvezdana Mlakar. Kot je povedala prva, je njen lik mladostniški, zato se je posvetila predvsem sili mladosti, ki je ambiciozna, trmasta, egocentrična, a obenem ranljiva. Svoj lik je opisala kot najbolj konfliktnega v trojici, saj je v obdobju, ko se mu zdi, da ima še toliko pred seboj, da je še vse mogoče in ne pristajanja na kompromise. Liza Marijina je povedala, da je njen lik tisti, ki pravzaprav sprejme največ kompromisov, da pa je svojo nalogo videla predvsem v preklapljanju med vsem, kar prinese življenja. Zvezdana Mlakar pa je dodala, da je bil v procesu postavljanja predstave na oder odločilen stavek, da "gre za eno žensko".
Lektor je Simon Šerbinek, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja Gordana Bobojević, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, koreografinja in asistentka režiserja Leja Jurišić, avtor glasbe Peter Žargi.
Ljubljanska premiera bo v petek na odru Male Drame, ptujska premiera pa je bila konec septembra.
