Utrinki gruzijske kulture in tradicije: resnična zgodba države, ki jo imajo turisti vse raje

Gruzijski nacionalni balet Sukišvili, prvi profesionalni državni plesni ansambel v Gruziji, je v Cankarjev dom v Ljubljani prinesel utrinke gruzijske tradicije in kulture. Plesni spektakel, v katerem glavna vloga in razgibana koreografija pripadata moškim, medtem ko ženske kot boginje z elegantno pokončno držo drsijo čez parket, vsebuje elemente ljudskega plesa, klasičnega baleta, neverjetnih edinstvenih gibov in zgodovinskih utrinkov države.

Burno in navdihujoče dogajanje na odru spremlja živahna glasba, ki poudari moč, bojevitost in energičnost plesalcev, medtem ko spremljamo vrtoglavo hitre obrate, precizne in izurjene skoke ter skrbno usklajene premike med prizori bojevanja z meči. Na drugi strani imamo ženske gibe, ki so drobni in sinhroni, v nasprotju z moško vojaško predstavo odražajo nežnost in milino, ko lahkotno, ampak disciplinirano drsijo po odru.

Impresivni so tudi kostumi, ki ponazarjajo nacionalni značaj in dolgo zgodovino naroda. Gruzija, umeščena med Rusijo in Turčijo, je morala preživeti številne invazije, zatiranja in hladno vojno, dokler se ni ločila od Sovjetske zveze in postala neodvisna država. Plesalci s svojo okretnostjo, plemenitostjo in pokončnostjo predstavljajo zgodbo države, ki je veliko prestala in se oklepala junaštva svojih ljudi, kulturni elementi pa spregovorijo o naravi njihovih verovanj in vsakdanjega življenja.

Zdi se, da telesna vzdržljivost nastopajočih ne pozna meja. Plesalci združujejo hiter ritem, kompleksne plesne tehnike in natančnost izvedbe, ko v koreografiji združujejo tradicionalni gruzijski ples z elementi klasičnega baleta. Moški plešejo na upognjenih prsih, ženske pa se dvigujejo v višave v oblekah, ki jim segajo vse do tal, da njihovih stopal ni več videti. 

Gruzijski nacionalni balet Sukišvili  od samega začetka obstoja predstavlja predanost in ljubezen do umetnosti. Ustanovljen je bil leta 1945, moči za njegov nastanek sta združila Iliko Sukhishvili in Nino Ramishvili. Nino je bila klasična balerina, Iliko pa je bil zverziran v ljudskem plesu. Najprej je Iliko zavrnil sodelovanje z Nino, še preden sta se sploh spoznala, saj je menil, da klasična balerina ne more razumeti ritma tradicionalnih gibov. Ko pa jo je zagledal, se je zaljubil na prvi pogled - in ostalo je zgodovina.