N.Z. | 1. 7. 2020, 12:00

Marc Elsberg (Black Out) o noči, ko je zmanjkalo elektrike in se začel boj za preživetje

profimedia

Ko nekega večera zmanjka elektrike, nihče ne zganja panike. Ne še. Nikoli ne traja dolgo, da luči spet zasvetijo, kajne? Gotovo je le manjša motnja, kakšno neurje, morda okvara. A nocoj se dogaja nekaj čudnega.

Na Dunaju živeči nekdanji kreativni direktor v oglaševanju, Marc Elsberg, je na svojo pisateljsko žilico opozoril že s svojim prvencem. Njegov triler Black Out je presenetil z realistično priliko tega, kar bi se prav zares lahko zgodilo. Drama o hekerskem napadu je postala takojšnja velika uspešnica v Nemčiji, s prevodi v drugih državah pa so šle številke prodaje v milijone.

Srhljivko Black Out so letos v slovenskem prevodu izdali tudi pri Hiši knjig.

Piero Manzano je zavil kot nor in do konca pohodil zavoro svoje alfe, ki je s sprednjim delom bliskovito drsela proti svetlo zelenemu avtu pred njim. Z obema rokama se je krčevito oklenil volana in v mislih že slišal grozljivi pok ob trčenju dveh karoserij. Cviljenje zavor, sledi pnevmatik, v vzvratnem ogledalu luči avtomobilov za njim, v naslednjem hipu trk.

Ves ta čas pa je Manzano kdove zakaj razmišljal o čokoladi, o vroči prhi, ki si jo je nameraval privoščiti čez kakšnih dvajset minut, ko pride domov, pa o tem, da se bo s kozarcem vina udobno zleknil na kavč, in o zmenku s Carlo ali Paolo ta konec tedna.

Alfa se je sunkoma ustavila, in to le nekaj milimetrov od odbijača drugega avta. Manzana je na sedežu vrglo naprej.

To je vsebina le prve strani od mnogih, ki so jih bralci hlastajoče brali eno za drugo. Iz poglavja v poglavje namreč postaja bolj jasno, kako globoka je ’zajčja luknja’, v katero je tistega večera, ko je zmanjkalo elektrike, padel svet. Tisto noč, ko so operaterji po vsej Evropi nemočno opazovali kolaps električnih omrežij, se je začelo dogajati nekaj nenavadnega.

Ko se je vzroke za nenadno katastrofo spravil raziskovati še nekdanji heker in aktivist Piero Manzano, ki zato v očeh oblasti postane tudi glavni osumljenec, se stvari še zapletejo, ko se pod udarom znajdejo še Združene države Amerike. Manzano se takrat poveže z mlado ameriško novinarko Lauren Shannon, da bi tako skupaj ugotovila, kdo stoji za napadi. Medtem pa svetu postaja vse bolj jasno, da elektrike ne potrebujemo zgolj za razsvetljavo, temveč naravnost za preživetje.

Napeto zgodbo, ki se zaradi električnega mrka začne s Pierovo prometno nesrečo in s spoznanjem, da ne gre zgolj za en sam izoliran dogodek, odlikuje cela plejada zanimivih karakternih likov, skozi oči katerih bo lahko bralec spremljaj razvoj zares nenavadnega dogajanja. Roman, ki se lahko pohvali s kar 414 stranmi, pa je še toliko bolj zanimiv, saj ponudi atraktivne uvide tudi z zornega kota negativcev v zgodbi.

Čeprav je tok zgodbe zaradi številnih likov in njih perspektiv sprva težko slediti, kmalu postane jasno, da zgodba ne sloni na likih, temveč nečem veliko bolj skrivnostnem in temačnem, različni zorni koti pa so tu zgolj za to, da bralec sam poišče koščke veliko večje sestavljanke.

Knjižni kritiki so imeli polna usta hvale enostavni osebnostni profilarizaciji karakterjev, ki občasno meji na kliše, a se pisec vedno znova zmaže z nečim originalnim, kar stvari ohranja žive in zanimive. Tudi čez zasnovo in zaplet niso imeli veliko pripomb. Še več. Avtorju so priznali premišljenost in dobro poučenost v stanje pred-apokaliptičnega sveta, odlično poznavanje odločevalskega ustroja države, infrastrukture, tehnologije in hekerstva.

Rdeče osvetljeni del velikega zaslona je Condottovi sporočal, da je računalnik iz omrežja izključil skoraj vsa območja severno od Lacija in Abrucev. Isto je bilo na Siciliji. Le še spodnja polovica škornja je bila oskrbljena z električno energijo. Več kot trideset milijonov ljudi je ostalo v temi.

V naslednjem trenutku se je dotok električne energije v preostanek omrežja povečal, zaradi nevarnega nihanja frekvenc se je sistem aktiviral in drugo za drugim začel izklapljati še preostala območja.

»Puf! Pa so šle,« je bil kratek in jedrnat Santrelli. »Kalabrija, Bazilikata, deli Apulije in Kampanje so v rdečem. Vse drugo je rumeno. In poglej to! Tudi Francozi in Avstrijci imajo težave«

Pripravite se na zares srhljivo spoznanje, kako močno priviligirana življenja živimo Zahodnjaki in kako blizu je v resnici lahko konec sveta, kot ga poznamo.

Marc Elsberg: Black Out

Mnenje ene od bralk o knjigi BlackOut na Goodreads:

  • »Kaj bi se zgodilo, če bi skupina teroristov orkestrirala uspešen napad na tehnologijo, ki upravlja z vsemi električnimi in jedrskimi viri energije v Evropi, zaradi česar bi se celotno električno omrežje zrušilo? Točno tak scenarij je predpostavka romana Blackout – Mrk in odkrito povedano, je knjigo prav grozljivo prebirati, saj se ves čas zavedaš, da se tak scenarij (morda ne v tako velikem obsegu) lahko tudi zares uresniči. Elsberg nam spretno predstavi grozljive posledice, ki so lahko rezultat le nekaj dni brez elektrike - in to je šele začetek napete zgodbe, polne katastrof in preobratov, ki vodijo v knjigo, ki jo boste težko odložili.« - Celia iz Goodreads

Več kot očitno je knjiga vredna uvrstitve na vaš poletni bralni seznam.

profimedia/Hiša knjig

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec