Matevž Šalehar – Hamo: "Ves sistem je narejen tako, da nam pere možgane"

Intervju

21. 11. 2019, 21:47 | Scena | Piše: Nika Arsovski
Matevž Šalehar – Hamo: "Ves sistem je narejen tako, da nam pere možgane" (foto: Klemen Udovč) Klemen Udovč

Kofetkanje s priljubljenim slovenskim glasbenikom Matevžem Šaleharjem – Hamotom, pevcem skupine Hamo & Tribute 2 Love, je vedno dobrodošlo, ne le zato, ker brez dlake spregovori o aktualnem dogajanju, temveč ker vedno porodi misli, ki se mi po glavi podijo še nekaj dni.

S tremi razprodanimi oktobrskimi koncerti v KUD-u se je začela vaša nova turneja, v sklopu katere predstavljate novi album 4K. Je za vas kot glasbenika vsaka turneja nekaj posebnega ali sčasoma vse skupaj postane že avtomatizirano?

Za začetek bi se ustavil že pri izrazu turneja. Turneja je menda pravi izraz šele takrat, ko greš na špil in ne spiš doma. (smeh) Predvsem gre za predstavitev novega albuma 4K, ki bi ga radi zaigrali občinstvu po vsej Sloveniji. Na začetku je zabavno, ko pesmi še ne znaš 'v piko', ne poznaš njihovega potenciala, ko pa enkrat preklopiš na avtopilota, veš, da je čas za nov album. (smeh) Morda ta avtopilot pri nas ni tako zelo prisoten, saj na koncertih pogosto improviziramo. V KUD-u smo imeli tri zaporedne koncerte, pa niti en ni bil enak drugemu. Uspelo nam je najti nekaj bluza v novem albumu, kar pomeni, da ti lahko uspe pilotirati med kiticami in refreni brez avtopilota. Avtopilot res ni dobrodošel. Nikjer!

Je sproščenost na odru posledica kilometrine?

Ker se že 25 let vlačim po odrih, težko rečem. (smeh) Pa vendar mislim, da ni le kilometrina. Predvsem je to zasluga ekipe, ki ji to ustreza. Nekateri glasbeniki imajo neke vrste glasbeni OCD, zahtevajo, da je vse do podrobnosti dogovorjeno, da vse poteka po tirnicah. Jaz bi posivel v enem samem špilu. (Smeh) Na srečo si vsi v bendu delimo podobno prepričanje. Ubija nas ponavljanje, uživamo v kontroliranju kaosa. Občinstvo je naš šesti član, ki s svojo nepredvidljivostjo vpliva na naš koncert, morda je prav zato vsak koncert drugačen. V tem vidimo smisel.

Ali glede na valove, ki jih sproža občinstvo, lahko čutite, kje igrate? Gorenjci recimo veljajo za bolj zaprte, Primorci po drugi strani so bolj odprti itd.

Ne vem, že velikokrat so mi zastavili to vprašanje, pa še vedno ne znam odgovoriti. Gorenjci se vsakič znova izkažejo za fantastično občinstvo. Enkrat letno igramo v kranjskem KluBaru, rastemo skupaj z njim, tja res radi pridemo igrat, saj vemo, da bo super. Občinstvo je povsod odlično. Jaz pravim, da je povsod isto, vsi delimo odgovornost, ali bo dober špil! Včasih povede publika, včasih mi, ni recepta.

Če se na odru čuti vpliv občinstva, kako se potem na koncertih čutijo težave, ki jih glasbeniki 'prinesete s seboj na oder'?

To je križ šovbiznisa, ki se ga z leti naučiš obvladati. Ves dan te nekdo jebe v glavo, pol ure pred koncertom pa očistiš glavo in greš svež na oder. Če te boli zob, na to pozabiš in greš na oder. Tako je! Seveda vpliva na dogajanje na odru, skupaj smo sicer prebrodili že številne težave, kar se je morda poznalo na glasbi. Morda je bil zato koncert bolj čustven, bolj divji. Čeprav pustiš težave v garderobi, se jih v neki točki ne moreš povsem otresti, ampak večinoma se jih moraš.

"Besedila pišem sam, tako pišem o tem, kar se mi dogaja, kar doživljam. Posledično je prisotna neke vrste analiza družbe in časa." Foto: Marko Alpner

"Besedila pišem sam, tako pišem o tem, kar se mi dogaja, kar doživljam. Posledično je prisotna neke vrste analiza družbe in časa."

Četrti album, vaša 4K. Se ob snovanju nove plate usedete vsi skupaj ali vizija katerega od vas prevlada?

Pobudo za besedila in glasbo dava v veliki Denis Hrovat in jaz. Poskrbiva za bližnjo sliko. Nato na vrsto pride bend, s katerim poskušamo najti zvok, ki ga imamo sicer na odrih. Mislim, da nam gre čedalje bolje. Najtežje je zvok iz petih glav spraviti na studijski album. Hkrati je treba zadovoljiti potrebe po spomenikih producentov. Ne želijo se ponavljati, vedno iščejo nekaj novega. Treba je paziti, da eksperimenti produkcije ne pojedo komadov. (smeh)

Ekipni šport torej?

Absolutno! Brez benda ni Hamota in brez Hamota ni benda. (smeh)

Moram priznati, ob imenu vašega zadnjega singla Kje gori, sem najprej pomislila na požare, ki so divjali po Amazoniji.

Joj, me je bilo že strah, da si pomislila, češ zdaj jim gre pa slabo, zdaj bo pa sledil niz pesmi na vižo brizgalnih brizg in podobnega. (smeh) Zdi se mi luštna metafora. Ko se ti mudi, češ, kje gori. Izi! Ko je komad nastal, so bile amazonske hoste še brez ognja in dima.

Vsi vaši komadi imajo vzporednice z aktualnim dogajanjem. Se kar malce zamisliš, kakšno življenje živiš. Je to prikrit namen?

Besedila pišem sam, pišem o tem, kar se mi dogaja, kar doživljam. Posledično je prisotna neke vrste analiza družbe in časa. Daleč od tega, da bi želel sugerirati drugim, kako naj živijo življenje. Kar se mi zdi bedasto, izpostavim, ampak ne v vzgojno-izobraževalnem smislu. Če ljudje poslušajo mojo glasbo in zato vedo veliko o meni, potem želim, da vedo tudi, kako razmišljam. Če pa se ekološke in antimaterialistične težnje še koga dotaknejo, pa še toliko bolje. Kar pa se ljubezni tiče, tako ali tako nabijam in ugotavljam, kaj bi bilo lahko najbolje. Meni ne uspeva najbolje. Naj bralci in bralke torej ljubezenski segment jemljejo z rezervo. (smeh)

Ste tudi oče, je zato težnja po ohranjanju planeta še toliko večja?

Zagotovo te to še malce bolj 'zbrihta', planet nekako moraš za seboj pustiti teoretično lepši. A generalno s svetom ravnamo kot svinja z mehom, zdaj pa je nastopilo obdobje, ko se nam bo to grdo maščevalo. Če se politika in družba ne zganeta, bi lahko vsaj kultura v neki krasni melodiji sporočila: Ej, zdaj je pa že čas, da nekaj naredimo!

Pred časom so javnost razdelile Gretine besede, nekateri so proti njej, spet drugi so ji stopili v bran. Kje ste vi?

Jaz sem zagotovo na Gretini strani, a prepričan sem, da ni razdelila ljudi, razdelila je politiko. No, politika je poskrbela, da je razdelila ljudi. Politika ne skrbi, da bi bil svet lepši, temveč da bi bil čim bolj skregan. Sporočilo enega izmed naših komadov je, stopi v prvo vrsto in povej.

Ljudje smo preveč nagnjeni k temu, da v nekem udobju postanemo del črede. Ljudje imajo veliko pametnega za povedati, a se ne želijo izpostavljati. Vendar je to edini način, da gredo stvari naprej. Še Galileo Galileij je pred popolno diskreditacijo cerkve izdihnil znani: Eppur si muove! (op. In vendar se vrti). S svojim glasom je sprožil domine, razmišljanje v glavah drugih ljudi. To je bila znanstvena revolucija tiste dni. Zaradi takšnih smo boljši.

Hitro bo treba spregovoriti, čas se izteka. Se strinjate?

Planet ima zadosti časa, mi ga nimamo. Zemlja bo izpljunila tisto, kar jo želi požreti. Če ljudje želimo preživeti, moramo razmišljati bolj spoštljivo do svojega planetka. Čas je relativen. Če se vrnem na vsebino singla Kje gori … Če bi se večkrat ustavili in poskusili le živeti, bi se imeli bistveno lepše, kot pa ob kupovanju krame. Če že moramo imeti vso to kramo, jo uporabimo za kaj lepega v življenju. Več časa za lepše stvari, manj časa za politiko in preostalo packanje planeta.

Res je, a bistvo pomanjkanja časa je v tem, da je posledica želje po kopičenju te krame.

Sledimo črednemu nagonu marketinga. Kaj vse moramo imeti. Pred glasbeno kariero sem bil med drugim tudi televizijski producent, z odlično plačano službo. V neki točki sem se odločil, da se ne grem več. Želel sem živeti od glasbe, ki me je osrečevala. Tako sem moral hudo prilagoditi življenjski standard, predvsem zmanjšati porabo, a zato sem postal bolj srečen, ker imam čas za stvari, ki jih rad počnem.

Prvi ukrep? Ugasniti televizijo! Če ne vidiš, kaj vse obstaja, ne čutiš potrebe po tem, da bi to imel. Televizija je sama drama, val slabih novic, ki jih prekinejo blagodejne reklame in nas pomirijo. S tem dajo vtis, da se boš ob nakupovanju počutil kot v reklami. To čredo vzdržuje pri življenju in pomirja. V tej čredi se, z vsem spoštovanjem do črede, ne počutim dobro.

Je to konformizem?

Ves sistem je narejen tako, da nam pere možgane in nas sili, da ne razmišljamo s svojo glavo. Že v šoli nikdar nisem bil nagrajen za svoje ideje, vse le niso bile tako bedaste, a že v šolskem sistemu moraš razmišljati tako, kot je določeno. Za nove ideje ni prostora, niso dobrodošle. To je rak družbe. Na tak način ostajamo na mestu.

Katera pa je po vašem mnenju valuta, s katero bi bilo treba trgovati?

Hm, sočutje! Ta bi bila dobra.

Ko ste že omenili, da je treba spregovoriti - morda ljudje ne spregovorijo dobesedno, medtem ko na spletu kot v transu pišejo komentarje.

Seveda, kadar so skriti pod vzdevkom Frodo240. (smeh) Želel bi si več imen in priimkov z glasom. Vsak komentar in vsaka kritika mora nositi neko odgovornost. Vsi ljudje nismo za vse. Težko komentiram kvantno mehaniko, ker o tem nimam pojma. Frodo pa največkrat komentira od kvante mehanike do moje nove plate, vse počez, in ker je Frodo, in ne ime in priimek, za svojo vsebino ne nosi nobene odgovornosti. To je še kar brez veze. Jaz bi tej svobodi pošteno pristrigel peruti. Ljudje to beremo in si na podlagi Frodov ustvarimo marsikatero pomanjkljivo resnico in spet ostajamo na mestu. Narobe.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Nika Arsovski
Novinarka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri