Matjaž Kitak: Nisem izbiral radia, radio je izbral mene

3. 7. 2017, 09:01 | Scena | Vir: Liza
Matjaž Kitak: Nisem izbiral radia, radio je izbral mene (foto: Goran Antley) Goran Antley

Matjaž Kitak iz Rogatca, kjer živijo mali ljudje s podeželja, kot pravi sam, se je pred dobrim letom pridružil ekipi Radia Ptuj, kjer vodi Štajersko budilko.

Že od pete ure zjutraj poslušalce najbolj poslušanega radia v Spodnjem Podravju, ki je obenem regionalni radio s posebnim pomenom in dolgoletno tradicijo, pospremi v nov dan z željo, da tudi oni gledajo na svet z njegovimi očmi. Se pravi pozitivno. Za sabo pa ima tudi že 12 let nastopanja z narodno-zabavnim ansamblom Donačka ter nekaj let dela v turizmu.

Od kod prihajate?

Matjaž Kitak: Iz Rogatca, s podeželja z območja ob Sotli. Občina Rogatec šteje 3.500 ljudi, imamo pa ogromno naravnih in kulturnih znamenitosti. Bil sem zaposlen v turizmu, pa še vedno sem aktiven na tem področju, in sicer kot turistični vodnik. Največkrat se pohvalimo z Donačko goro, našim štajerskim Triglavom, ki sicer po višini ni ravno Triglav, ima pa zelo zanimivo obliko – tri vrhove. Imamo srečo, da je gora osamelec, ki se sredi doline na vsem lepem vzpne na 884 m in daje občutek, da je gora.

Donačka gora je naš naravni biser, na njej so tudi še zadnji ostanki bukovega pragozda. Ima tudi super prvo označeno planinsko pot v Sloveniji. V Rogatcu pa imamo tudi največji muzej na prostem v Sloveniji, Muzej na prostem Rogatec, ki Rogatcu daje dušo in je atrakcija za obiskovalce. Njegova posebnost je ta, da se vseh stvari lahko dotikate. Je pa Rogatec majhen kraj, ni ravno velikih denarnih sredstev, zato smo dodatna ponudba ostalim turističnim destinacijam, ki so malo večje od Rogatca, kot je recimo Rogaška Slatina.

Kaj pa dvorec?

Matjaž Kitak: Ja, imamo tudi dvorec Strmol. Gospoda, ki so živela v Kranju, so tu imela svoj vikend. Ko sem še delal v Rogatcu v turizmu, je prišla cela ekipa, avtobus uglednih obiskovalcevz Brda pri Kranju z namenom, da bi na gradu Strmol imeli veliko sejo. Pravzaprav so bili namenjeni v Kranj na grad Strmol, prispeli pa so v Rogatec.

Kaj ste si od vedno želeli početi v življenju?

Matjaž Kitak: Moram se vrniti v otroštvo. Vseskozi sta me privlačila slovenska beseda in nastopanje. Imam pač čustveno plat in družboslovno bolj odprto. Čeprav prihajam s podeželja, sem se hitro začel ukvarjati z dramskimi skupinami. Bilo je lepo, ker smo pripravljali pristne domače zgodbe. Odločil sem se za srednjo elektro, po očetu. Ta tehnična podlaga in usmerjenost mi še vedno prideta prav in me to tudi zanima. Potem pa sem šel študirat medijske komunikacije v Maribor. Še prej pa sem se srečal, kar je bil tudi razlog, da sem šel študirat medijske komunikacije, z glasbo, s katero se ukvarjam še danes. Skratka z glasbeno skupino Donačka, v kateri sem kontrabasist in vokalist, smo začeli že pred 12 leti in smo še zelo aktivni. Popularnost nam raste.

Izhajate iz narodne glasbe ali ste narodno-zabavni ansambel?

Matjaž Kitak: Ali si narodno-zabaven bend, zabaven, rok ali alternativen. Mi izviramo iz narodno-zabavnih vod, ampak vseskozi smo bili malo drugačni od drugih, ker imamo violino in smo dodali še boben. Stremimo k akustiki in uporabljamo čim manj elektronike. Bojimo se, da bo narodno-zabavna glasba postala folklora, če ne bo šla naprej. Mora biti sodobna, če želimo, da jo v prihodnosti poslušajo mladi. Zato dodajamo sodobnejše stvari, ampak še vedno ostajamo pri koreninah, pri alpski melodiki.

So od tod tudi vaše izkušnje z nastopi?

Matjaž Kitak: Tako je. Naše poslanstvo je, da zabavamo ljudi. Igramo na porokah, rojstnodnevnih zabavah, ampak danes bolj malo, ker smo kar precej zasedeni z javnimi nastopi, koncerti in veselicami.

Kaj pa je z veselico na Radiu Ptuj?

Matjaž Kitak: To je pa jutranja, zgodnja veselica, saj s programom začnemo že ob petih zjutraj, kot v filmu Dobro jutro, Vietnam. Na radiu delam malo več kot leto dni, všeč mi je, ker s svojim delom odraščam, saj delam veliko na sebi. Poslušam se, izobražujem, pripravljam, kontroliram svoje misli, pazim, kaj govorim. Prisoten sem v domovih poslušalcev, njihovih avtomobilih, imam nekakšen intimen odnos z vsakomer posebej, čeprav ga ne vidim.

Imate nenavaden občutek, ker poslušalcev ne vidite, jih pa nagovarjate?

Matjaž Kitak: Kar predstavljam si jih, sem vizualist in si vse stvari predstavljam. Radio pa je ljubezen, ni zgolj delo, je način življenja, sploh če vstajaš zjutraj ob pol štirih.

Se zbujate pred kurami?

Matjaž Kitak: Naše kure budim jaz. Vstanem ob pol štirih, si naredim zajtrk, moram namreč jesti vsako jutro takoj, ko se zbudim. Vsako jutro stisnem pomarančo, spijem pomarančni sok in grem v avto. Do Ptuja potrebujem pol urice, na radiu pa moram biti malo pred peto uro, da prižgem mašine, pripravim glasbo. Mi je pa na radiu delo toliko bolj všeč, ker sem glasbenik in imam tu tudi stik z glasbo.

Ali oddajo Štajerska budilka sami opremljate z glasbo?

Matjaž Kitak: Tudi s kolego Daliborjem Bedenikom sama pripraviva glasbeni program. Se pa med programom ukvarjam tudi s tehniko, mešalko, vsem.

Ste tako rekoč 'one man bend'?

Matjaž Kitak: Sva dva in se izmenjujeva, eno jutro sem na mešalki jaz, drugo jutro pa on. Čar mojega radijskega dela je, da se moram zliti tudi z glasbo, jo napovedati, podati zvrsti primerno tako, da jo ljudje sprejmejo. Treba je najti nekakšno sredino: biti to, kar sem, in se obenem kontrolirati. Zjutraj ob petih ne moreš pretiravati in biti kot Robin Williams v filmu Dobro jutro, Vietnam. Včasih sem tudi zaspan, celo do šestih zjutraj, treba pa je speljati pet ur programa, kar je kar naporno. Jutranji program je najbolj poslušan in je treba imeti najbolj intenzivne zadeve, nagradne igre, kontakt s poslušalci ... kar mi je všeč.

Kaj želite posredovati svojim poslušalcem?

Matjaž Kitak: Odkar delam na radiu, bolj pozorno spremljam radijske programe in napovedovanja. Včasih sem poslušal le glasbo in sem radijsko postajo kar prestavil na drugo, ko je kdo govoril tako, da mi ni bilo všeč. Zato zdaj toliko bolj tudi razumem, da moraš biti previden, ko nagovarjaš ljudi. Če igraš in to poslušalci ugotovijo, bodo hitro preklopili na drugo postajo. Nočni program ne more biti enak jutranjemu. Všeč mi je, da se učim, hodim na govorne vaje, čeprav smo govor imeli tudi na faksu, smo pa le Štajerci. Če pa delaš v mediju, je le dobro, da znaš preklopiti, povedati tudi kaj slovensko, prebrati novice, voditi kakšno prireditev tudi na drugem koncu Slovenije, ne le na Štajerskem. Treba se je izobraževati tudi na področju retorike.

Delate le v jutranjem programu?

Matjaž Kitak: Vedno samo zjutraj, v programu Štajerska budilka, ki se sliši dalj kot do Ptuja. Frekvence oddajajo do Gradca, Savinjske regije, tudi na Dolenjsko in Hrvaško se slišimo.

Zakaj ste se odločili ravno za ptujski radio, radijskih postaj je ja precej?

Matjaž Kitak: Nisem izbiral radia, radio je izbral mene. Ptuj mi je bil vedno blizu, saj sem Štajerec. Imamo iste tematike, razlikujemo se sicer po narečju in sem imel kar težavo s tukajšnjimi imeni, ki se drugače naglašujejo. Je pa prišla priložnost, iskali so novega sodelavca, z urednico pa sem se že pred časom pogovarjal, da imam interes. Poklicali so me na razgovor, tik preden sem šel na dopust na Tajsko in še na eno poslovno destinacijo. Čakali so me tri tedne, da sem šel na avdicijo.

Kako doživljate vodenje prireditve Vsi smo za – enakost – prijateljstvo – sopomoč ...?

Matjaž Kitak: Ko vidiš vse te otroke, kako so veseli, kako dojemajo glasbo, je povsem drugače nastopati za njih kot za nekoga, ki je zgolj prisoten na nekem koncertu.

Kako pa pridejo do vas povratne informacije na račun vašega vodenja na radiu?

Matjaž Kitak: Spraševal sem se, od kod v trenutkih, ko si slabe volje in nisi najbolje razpoložen, črpati energijo. Kolegica, nekdanja sodelavka, starejša gospa, od katere se veliko naučim, mi je rekla, da naj razmislim, najdem neko točko, nekaj, kar me polni, kar mi je všeč. Rekla mi je še, naj razmislim o svojem glasu, češ da se ukvarjam z glasbo in če so mi frekvence in barve glasu prijetne. Res je, zelo mi je všeč glasba in frekvence, barva glasu. In če se poslušam, se tudi analiziram in izboljšujem. Kadar mi je všeč, kar povem, je v veliki večini všeč tudi poslušalcem.

Imate prihodnje jutro novo priložnost, če se vam kaj ne posreči?

Matjaž Kitak: Ja, prihodnje jutro imam popravni izpit za danes. Hitro gre naprej. To je ena prednost radia, hkrati pa slabost. Vse gre takoj in nimaš časa za popravke, kiksneš, pa gre hitro mimo. Nekdo je to slišal, nekdo pa tudi ni, lahko se hitro učiš in popravljaš. Ti pa ljudje sledijo. Gre za maso ljudi, ki te redno spremlja in ti hitro da povratno informacije. Dandanes je možna zelo hitra povratna aktivna informacija prek socialnih medijev, omrežij, prek katerih dobivam pohvale in pritožbe.

S čim se v glavnem ukvarjate v Štajerski budilki?

Matjaž Kitak: Iščemo dnevne teme, ki so aktualne. Odvisno, ali gre za kakšne dogodke, praznike, počitnice, letne čase, v glavnem se ukvarjamo s pozitivnimi temami ali tudi s kakšno problematiko. Izogibamo se političnih debat, to ni naše delo. Imamo recimo debate ob kavi ali obravnavamo težave, s katerimi se ljudje vsakodnevno srečujejo; ne morejo spati, potem pa kakšno Budilko naredimo tudi na temo nespečnosti ali pitja vode.

Imate kdaj občutek, da je vaše delo manj pomembno, ker delate na regijski radijski postaji, ne na kakšni večji?

Matjaž Kitak: Zame so vsi poslušalci enako vredni, v malem kraju in tudi velikem. Teh mej danes sploh ni več, kot tudi ne mej med državami, ker je tudi splet naredil svoje in me poslušajo tudi kolegi s faksa, ki so v Ljubljani. Sploh nimam v mislih, da delam v manjšem mestu, glede na to, da nas poslušalci spremljajo tudi prek socialnih medijev, omrežij, na katerih delamo različne interaktivne zgodbice, hece in skeče. Redkokdo od mojih kolegov posluša radio. Ne razlikujem velikega mesta od malega mesta, ker sam sploh nisem iz mesta, temveč s podeželja, Ptuj pa je zame že mesto. Sicer sem bil šest let v Mariboru, ko sem tam študiral.

Brez težav bi lahko tam živel. Ampak meni je v Rogatcu lepo in se vsak dan vozim nazaj domov. Prednost manjšega kraja od večjega mesta je, da imaš stik z naravo, kar bi pogrešal v mestu. Prednost lokalnega radia vidim v tem, da imaš več stika z domačini, poslušalci in tudi več tem glede narave. Radijci namreč pogosto hodimo na teren. V bistvu je naše poslanstvo, da se čim več družimo s poslušalci, ker jih zelo zanima, kdo je na drugi strani. Ustvarijo si svojo predstavo, ki jo sicer lahko tudi sam kar precej sooblikujem s pomočjo socialnih medijev, ki so zelo močni.

Imate potrebo, da vas ljudje dojamejo kot nekoga, ki dela za medij, ali kot nekoga, ki opravlja svoje delo, kot vsi preostali delovni ljudje?

Matjaž Kitak: V tem letu mi ravno radio pomaga in me vodi, da bom postal in ostal to, kar sem, in se tega zavedal. Ker me med nastopi z ansamblom v svetu zabave, česar na žalost nisem ravno vesel in ravno ponosen na to, odpelje tako daleč, da sem odvisen od pozornosti. In potem pozabiš na to, kdo si in na svojo prvobit. Zavedam se tega, da je to nevarno, in odkar sem začel delati na radiu, mi je vsak dan izziv, da se od tega oddaljim. Se pravi, da mi tuja pozornost in popularnost nista hrana, ampak da od koga dobim pozitivno, zdravo informacijo ali komentar.

Po čem bi bili radi prepoznavni?

Matjaž Kitak: Po značaju, ki ga imam že po naravi, rad bi ga spravil tudi skozi besede. Pomembno je, kaj in kako govoriš, in včasih se je treba bolj umiriti. Včasih prehitro govorimo, ker ne gremo najprej na izobraževanja, saj smo kar hitro vrženi pred mikrofon, kjer se moraš znajti. Potem tisti prvi vtis, ki ga narediš, zelo dolgo traja, pusti posledice. Ljudje si včasih o tebi, ker te ne vidijo in le poslušajo, ustvarijo drugačno sliko in občutek, ker ne obvladaš besed.

Želite, da za vašimi besedami 'stoji' vsebina?

Matjaž Kitak: Saj v tem je tudi tista razlika, ali govoriš v prazno zato, da boš zapolnil sekunde, ali kaj poveš.

Kaj vam rečejo starši?

Matjaž Kitak: Da sem dober, ker tako zgodaj vstajam. Vsak se čudi, da lahko vstanem tako zgodaj, ampak meni ni težava vstati tako zgodaj, težave imam s tem, da grem zgodaj spat. Škoda mi je iti spat že ob devetih zvečer. Včasih čez dan, če je možnost, zadremam za 20 minut. Če sem doma in imam čas, z veseljem pomagam na kmetiji, kar mi ni težko. Sicer pa sta starša name ponosna. Sta pa tudi tega že navajena, ker že 12 let nastopam. Po eni strani se oddaljiš od domačih, ker si veliko zdoma, po drugi strani pa so ponosni.

Je radio medij prek katerega se lahko izražate?

Matjaž Kitak: Čeprav delam le eno leto na radiu in je to moja prva izkušnja z radiem, lahko rečem, da se na radiu počutim udobno. Ne vem pa, ali bo moja prihodnost delo na radiu ali bo radio le moja postranska dejavnost. Trenutno je to moja primarna dejavnost, sicer pa sem še v turizmu, v socialnih medijih in nastopam z ansamblom. Vse se vrti okoli komuniciranja z ljudmi.

Se zaradi tega, ker ste medijsko izpostavljeni, kaj spreminjate?

Matjaž Kitak: Ne spreminjam se ravno, se pa oblikujem, dozorevam in odraščam. To sem si tudi navsezadnje želel. Na radiu pa imam še vedno dovolj svobode, da s kolegom pripraviva program sama, tudi teme.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri