1. 3. 2018, 14:11 | Vir: STA

Med novostmi Cankarjeve založbe izstopa obsežna uspešnica Donne Tartt Lišček

Sabina Lavrič/STA

Pri Cankarjevi založbi je izšel težko pričakovani roman Lišček ameriške avtorice Donne Tartt. Med svežimi izdajami so tudi pesniška zbirka Lidije Dimkovske Črno na belem, zbirka esejev Jasmina B. Freliha Bleda svoboda, roman Davorina Lenka Bela pritlikavka, ter nove pesmi Seganje Denisa Škofiča in Uroša Zupana S prsti premikamo topel zrak.

Roman Lišček na skoraj 900 straneh v prevodu Uroša Kalčiča spremlja preobratov polno zgodbo Theodorja Deckerja, ki mu pri 13 letih med terorističnim napadom na newyorški Metropolitanski muzej umre ljubljena mama. Med opotekanjem skozi ruševine se oprime znamenite slike Lišček Carla Fabritiusa iz leta 1654, ki nato postane njegova edina oporna točka v življenju.

Ob s Pulitzerjem nagrajenem Liščku je Donna Tartt napisala še dva romana - Skrivno zgodovino (1992), ki je v prevodu Kalčiča pri Cankarjevi založbi izšla leta 2016, in The Little Friend (2002), ki na slovenski prevod še čaka. "Če bodo bralci pridno brali in kupovali Liščka, bomo razmislili tudi o prevodu tretjega romana," je na današnji predstavitvi v knjigarni Konzorcij povedal urednik Aljoša Harlamov.

Je pa Cankarjeva založba že poskrbela za prevod pesniške zbirke makedonske pesnice Lidije Dimkovske, ki že od leta 2001 živi v Ljubljani. V zbirki Črno na belem v prevodu Aleša Mustarja pesnica, kot je pojasnila, razgalja svoja stališča, ne čustva, do politike, sveta in sedanjega časa. "Pod to knjigo se podpišem z vsem svojim bitjem," je poudarila in dodala, da je v primerjavi s prejšnjimi knjigami tokrat ustvarila pesniški svet, ki je popolnoma realističen.

Bleda svoboda je zbirka 14 Frelihovih razširjenih objavljenih in nekaj neobjavljenih esejev o slovenski in svetovni sodobni literaturi, v katerih se loteva raznovrstnih tem. Od vprašanj poetike, možnosti realizma, postpostmodernizma do problema "velikega romana" in drznega poskusa zarisa estetske šole na Slovenskem. Sprašuje se o ne-izbiri kot estetskem načelu, o razliki med kulturnikom in umetnikom in o smislu bivanja.

Lenkov drugi roman Bela pritlikavka po Harlamovih besedah vsebuje nenavadno in privlačno zgodbo s trdnim epskim jedrom. Maria ubeži v louisiansko močvirje, kjer trči v Louisa, ki odmaknjen od družbe kuha kristalni metamfetamin. Kot piše na platnicah knjige, gre za dialoško pripoved, ki pod visoko napetostjo prevprašuje božanskost ljubezni.

Lenko, ki je za svoj romaneskni prvenec Telesa v temi (2013) prejel kresnika, je med značilnostmi svojega drugega romana med drugim izpostavil linearnost zgodbe ter odmik od postmodernizma. "Pri Telesih v temi je postmodernistična estetika delovala kot varnostna mreža, na kar se lahko vedno znova sklicuješ. Ta pa je bližje zelo posebnemu, tudi poetičnemu, realizmu," je dejal. Tudi na to je poleg naslova romana precej ponosen.

Druga pesniška zbirka Seganje mladega pesnika iz Prekmurja Škofiča gradi na širokem pomenskem obsegu besede seganje. Predvsem na njenem manj znanem pomenu, ki označuje ribolovno tehniko, pri kateri ribič tipa za ribami in jih lovi le s svojimi golimi rokami. Podobno kot ribič tudi Škofič tipa za svežimi, celo skrajnimi načini pesniškega izraza in možnostmi jezika.

Zupanova nova pesniška zbirka S prsti premikamo topel zrak premišljeno pripoveduje o svetu, v katerem živimo. Kot so zapisali pri založbi, so v njej pesmi, ki simulirajo klasično formo in se s tem bližajo glasbi, a hkrati delajo tudi prekrške, saj je rima v njih vedno naključna in se trudi biti neopazna. Zupanu, ki je objavil že vrsto pesniških zbirk, se njihovih sporočil ne zdi smiselno analizirati. Kot je poudaril, se prišteva med tiste, ki ves čas pišejo le eno in isto pesem.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord