Michelle Moran: »Pritegnila sta me Nefretetin prodorni pogled in skrivnostni nasmešek!«

»Nefretete še tri tisoč let po smrti še vedno privablja več deset tisoč obiskovalcev. Mene osebno sta pritegnila njen prodorni pogled in skrivnostni nasmešek v vitrini,« se trenutka, ko jo je povsem očaral kip iz mesta Amarna, ki je bil v Nemčiji prvič razstavljen leta 1923, spominja avtorica napete ga in dramatičnega zgodovinskega romana.

»Začela sem se spraševati, kdo je bila in kako je postala tako mogočna osebnost v prastarem Egiptu.«

41-letna Michelle Moran je pisateljica iz Kalifornije, ki piše praktično od malih nog. Svoje kratke zgodbe je objavljala in pošiljala založnikom vse od svojega 12. leta. Diplomirala je iz literature na Pomona Collegeu in leto dni kot prostovoljka preživela na arheoloških najdbiščih v Izraelu, s čimer si je prislužila mesto za študij na Claremont Graduate University. Prav njene izkušnje z dela na arheoloških najdbiščih so jo navdahnile za pisanje zgodovinske fikcije.

Potem ko je šest let poučevala na srednji šoli, danes živi od pisateljevanja. Med njenimi knjigami so se znašli naslovi, kot so Nefertete, Kleopatrina hči, Madam Tussaud in druge.

V slovenščini smo v prevodu prav te dni dobili njeno Nefretete.

Piše se leto 1351 pr. n. št.

Nefretete in njena mlajša sestra odraščata v vplivni družini, ki svoje hčere stoletja daje za žene vladarjem Egipta. Lepi in karizmatični Nefretete se nasmehne priložnost ambiciozne poroke z mladim faraonom Amenhoteom, za katerega se je govorilo, da je za prestol ubil svojega brata. Njena usoda je v rokah kraljice matere, ki si mora potencialno nevesto za sina najprej ogledati.

»Res je lepa. Aj. Rekla bi, da je bolj po materi kot po tebi.«

Oče se je zasmejal. »In nadarjena tudi. Peti zna. In plesati.«

»Pa je tudi pametna?«

»Seveda. In močna.« Pomenljivo je stišal glas. »Znala bo krotiti njegovo strast in ga obvladovati.«

»Toda če se bo poročila z njim, mora biti glavna žena,« je dodal. »Le tako bo lahko njegovo zanimanje preusmerila proč od Atona, nazaj k Amonu in manj nevarni politiki.#

Vladarica je nagovorila neposredno mojo sestro. »Kaj praviš na vse to?«

»Storila bom, kar mi bo naročeno, vaše veličanstvo. Princa bom kratkočasila in mu rodila otroke. In pokorno bom služila Amonu.« Prestregla je moj pogled in povesila sem glavo, da skrijem nasmešek.

»Amonu,« je zamišljeno ponovila kraljica. »Ko bi le bil tudi moj sin tako pri pameti.«

»Od obeh hčera je ona tista trmasta,« je dejal oče. »Če ga lahko kdo pregovori, ga lahko ona.«

Kar je kraljico prepričalo. Iskala je namreč nevesto z Nefretetinim karakterjem, saj je šele to vzbujalo upanje, da bi ji morda luspelo ukrotiti mladeniča, ki se želi odreči prastarim egiptovskim božanstvom, strmoglaviti svečenike boga Amona in ustoličiti novega sončnega boga, ki ga bodo častili vsi.

Odločitev je padla in Nefretete, skupaj s svojo mlajšo sestro, odpotuje v Tebe, kjer jo ljudstvo takoj vzljubi. Z Nefretetino karizmatičnostjo se lahko meri le še moževa navidezna velikodušnost: Amenhotep podanike namreč zasipava z visokoletečimi obljubami. Toda zgolj naklonjenost ljudstva ne bo dovolj, če vladarskemu paru ne bo uspelo dobiti prestolonaslednika, in ker se Nefretete posveti izključno temu, mimogrede spregleda, da vplivni svečeniki v spregi z vojsko spletkarijo zoper njenega moža.

Edina oseba, ki je dovolj modra, da opazi to spremembo smeri političnega vetra – in dovolj pogumna, da pove kraljici – je njena mlajša sestra Mutnedžmet.

»Nefretete je mama umrla, ko je bila ona stara komaj dve leti: bila je princesa iz Mitanija in očetova prva žena. Ona je poimenovala Nefretete, kar pomeni Lepotica, ki prihaja. In čeprav sva bili polsestri, sva si bili povsem drugačni: Nefretete je bila majhna in rjavopolta, imela je črne lase, temne oči in visoke ličnice, ki si jih lahko vzel med dlani, jaz pa temna in ozkega, nevpadljivega obraza. Mama mi ob rojstvu ni dala imena, v katerem bi se skrivala lepota. Poimenovala me je Mutnedžmet, kar pomeni Dete boginje Mut.«

Priporočilo za branje!

Ljubezen, izdaja, politični nemiri, kuga in verski konflikti: roman Nefretete bralcem doživeto naslika starodavni Egipt.

Dramatična zgodba, polna resničnih dejstev o dveh nepozabnih ženskah, ki sta živeli v enem najosupljivejših obdobij zgodovine.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord