Mladinska knjiga z novimi izvirnimi slovenskimi pravljicami

V knjigi Med pravljice so po besedah urednice za otroško leposlovje pri Mladinski knjigi Irene Matko Lukan združene kanonizirane slikanice Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon z ilustracijami Marlenke Stupica, Muca Copatarica z lustracijami Ančke Gošnik Godec, Hišica iz kock z ilustracijami Lidije Osterc in Nina v čudežni deželi z ilustracijami Jelke Reichman. Ker knjiga nosi naslov Med pravljice, so vanjo vključili zgodbo Pravljice v velikem starem mestu z ilustracijami Marlenke Stupica, vanjo pa so uvrstili tudi pravljico Amalija in Amalija z ilustracijami pisateljičine hčerke Anke Luger Peroci.

Tri znane pravljice so za knjigo dali ponovno ilustrirati: Stara hiša št. 3, ki jo je ilustrirala Tanja Komadina, Smetana z ilustracijami Maja Kastelic, in Očala tete Bajavaje z ilustracijami Petra Škerla. Zelo osebno spremno besedo je zapisal pesnik in pisatelj Peter Svetina, ki je imel do Ele Peroci poseben odnos - imenuje jo teta Ela, saj so starši prijateljevali z njo, hkrati je poznavalec mladinske književnosti, je pojasnila Irena Matko Lukan. Uvodno besedilo pa je zapisala pisateljičina hčerka Jelka Pogačnik.

Svetina je na novinarski konferenci izpostavil, da je Ela Peroci v svojih zgodbah "odprla drugačen pogled na otoka". Otrok, ki ga je upodabljala, je "otrok z domišljijo", poleg tega se je "ves čas postavljala na stran otroka". Kot je poudaril, je to danes običajen pogled na otroka, a pred 70 leti ni bilo tako. Jelka Reichman pa je povedala, da ji je Ela Peroci kot pisateljica blizu. Ker je bilo med njima 17 let razlike, "si nista bili toliko vzporedni, da bi dobila več njenih stvari v delo", bi si jih pa želela.

Lučka Lučka in senca Senčica je po besedah Irene Matko Lukan pravljica, "za katero je potrebno sesti in se ji prepustiti". V njej je "nekaj mehkega, rahločutnega in subtilnega", sama je ob prebiranju v njej vsakič opazila še nekaj novega. Ilustrator Damijan Stepančič je imel po besedah likovne urednice pri Mladinski knjigi Tanje Komadina zahtevno nalogo, kako narisati svetlobo in temo, ki nista nekaj oprijemljivega.

Pravljica Medved in klobuk je po besedah Anje Štefan "pravljica o veselju, ki ga imaš in misliš, da ga držiš, potem pa nekaj pride in ti ga odpihne, in o tem, kako to veselje na koncu zmeraj najdemo". Napisala jo je kot verižno pravljico - vsakič, ko v pravljico vstopi nova žival, se del besedila ponovi. Ilustratorka Ana Zavadlav je povedala, da je zaradi ponavljanja morala "zraven izmisliti svojo zgodbo", denimo, kako živali tečejo in kje tečejo.

Slikanica Sonček čez hribček gre združuje 15 znanih slovenskih ljudskih pesmi za otroke, ki jih je ilustrirala Maja Kastelic in so v dveh letnikih izhajale v reviji Cicido. Ker otroci pesmi večinoma poznajo in ker so uporabili velike tiskane črke, je knjiga primerna tudi za prve bralne korake, je povedala Irena Matko Lukan. Vsaka pesem ima štiri sličice, ki pripovedujejo zgodbo pesmi. Kot je povedala Maja Kastelic, si je tako morala izmisliti "malo pripoved znotraj pesmi".

Ob 20-letnici izida legendarne slikanice Zakaj? Lile Prap pa so izdali jubilejno, razširjeno izdajo slikanice. Ta po besedah Irene Matko Lukan poleg 14 živali iz izvirne izdaje vsebuje še 16 novih - lenivca, kameleona, delfina, volka, severnega medveda, ježevca, hobotnico, tigra, lisico, mravljinčarja, žabo, pava, bobra, lemurja, pando in zajca.

S knjigo Napad na tajno bazo, v kateri se Tomaž, Liam in Lija med poletnimi počitnicami namenijo postaviti tajno gozdno bazo, se sklepa zbirka Trio Golaznikus Andreja E. Skubica, poleg tega je po dveh desetletjih ponovno izšla pesniška zbirka Čuk na palici Svetlane Makarovič - tokrat z glasbeno zgoščenko.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord