Na Poletno muzejsko noč vrata odpira Bankarium

18. 6. 2021, 13:38 | Scena

                            Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, bo svoja vrata odprl v nekdanji bančni dvorani Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici v Ljubljani. (foto: Iztok Lazar) Iztok Lazar

Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, bo svoja vrata odprl v nekdanji bančni dvorani Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici v Ljubljani.

V nekdanji bančni dvorani Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici 3 so danes na novinarski konferenci predstavili Bankarium, Muzeja bančništva Slovenije, ki svoja vrata odpira na Poletno muzejsko noč v soboto, 19. junija. Na ta dan bo muzej odprt med 10. in 24. uro, sicer pa bo odprt od torka do nedelje med 10. in 18. uro. 

Muzej, ki je nastal pod okriljem NLB in predstavlja bančno dediščino na Slovenskem vse od leta 1820 do danes, sta predstavila Blaž Brodnjak, predsednik sveta NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine, in Irena Čuk, direktorica NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine.
 
Kot je na novinarski konferenci uvodoma povedal Blaž Brodnjak, predsednik sveta NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine, ki upravlja Bankarium: »Slovenci smo lahko ponosni na svojo bančno zgodovino. Malokdo to ve, ampak z razvojem bančništva smo začeli sočasno z drugimi evropskimi državami. Naša prva denarna institucija, leta 1820 ustanovljena Kranjska hranilnica, je bila denimo že druga v takratni Avstro-Ogrski. In bolj kot se je bančništvo razvijalo, bolje je lahko podpiralo gospodarstvo in hitreje je to lahko rastlo, s tem pa se je razvijala in napredovala tudi družba.«
 
»Veselim se, da bomo Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, po dobrih dveh letih iskanja artefaktov, zbiranja zgodb, snovanja koncepta in nenazadnje gradbenih del v soboto, na Poletno muzejsko noč, predali javnosti,« je na predstavitvi muzeja poudarila Irena Čuk, direktorica NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine. »Ne bi ga bilo brez izdatne podpore NLB, pod okriljem katere bo deloval, predsednika uprave in njenih ostalih članov, nadzornega sveta ter številnih sodelujočih pri projektu, ki so s svojim trudom, znanjem in zagnanostjo poskrbeli, da smo danes tu in da naša bančna zgodovina ne bo pozabljena. Ne samo da ne bo pozabljena – še naprej jo bomo pisali skupaj, ob tem pa z delavnicami in izobraževanji v Bankariumu tudi poskrbeli, da bo finančnega znanja pri nas še več,« je še dodala.
 
Razstavni koncept Bankariuma, katerega kustosinja je dr. Meta Kordiš, je nastal v sodelovanju z več muzejskimi in raziskovalnimi ustanovami. Pri muzejskih vsebinah so sodelovali dr. Žarko Lazarević in dr. Marta Rendla z Inštituta za novejšo zgodovino, dr. Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve – ISR in dr. Andrej Šemrov iz Numizmatičnega kabineta v Narodnem muzeju Slovenije, pri snovanju Bankariuma pa so se zgledovali po evropskih bančnih muzejih.

Sprehod po dvestoletni zgodovini bančništva na Slovenskem

Obiskovalci se bodo v muzeju, ki je nastal v eni od najbolj znamenitih ljubljanskih secesijskih stavb in je dostopen tudi za gibalno ovirane, v multimedijskem uvodu najprej seznanili s pet tisoč let dolgo zgodovino bančništva, v dvestoletno bančno dediščino na Slovenskem pa jih bo popeljala predstavitev zgodovine bančnih institucij in praks na naših tleh. Poučili se bodo tudi o nastanku prvih hranilnic in se sprehodili skozi zgodovino vse do pojava digitalnih mobilnih denarnic. Ogledali si bodo lahko vse denarne valute, ki so bile v tem obdobju veljavne na ozemlju današnje države, ter spoznali ključne osebe slovenskega bančništva. Marsikoga bodo pritegnili tudi bančna okenca iz različnih obdobij, bogata zbirka hranilnikov in hranilnih knjižic ter celo notranjost bankomata. Obiskovalci bodo lahko vstopili tudi v bančni trezor, za konec pa bodo na igriv način preverili svojo finančno pismenost.
 
»Zakaj smo muzej bančništva ustanovili ravno mi? Zaradi naše tradicije pri ljudeh, bančnega znanja in kulture, stare več kot 200 let,« je pojasnil predsednik sveta NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine Blaž Brodnjak. »Ne glede na dejstvo, da je zbirko v celoti financirala NLB, muzej govori o zgodovini slovenske bančne industrije, o razvoju institucij in bančnih praks – od prvih hranilnikov do digitalne transformacije. Bankarium pa ni samo muzej, ampak je tudi digitalni center finančnega opismenjevanja. Tako kot je imela ta hiša, Mestna hranilnica ljubljanska, pred 100 leti primat nad mladinskim in šolskim varčevanjem, ima NLB primat nad znanjem, strokovnostjo in izkušnjami, ki jih z veseljem delimo. Finančno opismenjevanje je nenazadnje del naše trajnostne politike in strategije, je naša odgovornost in naša naloga,« je dodal Brodnjak.

Za začetek bančništva na Slovenskem štejemo leto 1820, ko so ustanovili prvo finančno institucijo – Kranjsko hranilnico, ki je samostojno delovala 125 let. V 200 letih so pri nas nastale še druge hranilnice, kreditne zadruge in banke, ki so predstavljene v Bankariumu. Dvestoletna zgodovina bančništva je prikazana tudi z denarjem iz različnih obdobij in njegovo kupno močjo v času njegove veljave. V Sloveniji smo od leta 1820 do danes zamenjali kar devet valut. Poleg tega muzej omogoča tudi vpogled v življenje in delo šestih zaslužnih slovenskih bankirjev.
 
V Bankariumu so na ogled številni izbrani predmeti, ki bodo obiskovalce navdušili, marsikoga pa celo popeljali v otroštvo ali pa vsaj v mlajša leta. Razstavljeni so namreč stari in sodobni hranilniki, obiskovalci pa bodo lahko stopili tudi v ozadje treh bančnih okenc. Prvo je iz obdobja secesije, saj gre za repliko bančnega okenca, ki je v Mestni hranilnici ljubljanski stalo od leta 1905, ko so to bančno institucijo odprli, in je bilo v uporabi do leta 1938. Poleg tega si bo mogoče podrobno ogledati tudi okenci iz socializma in sodobnosti.

Najstarejši predmet v zbirki je značka iz leta 1820

Po dolgih letih se v prostore mestne hranilnice vrača kip Dobrodelnost, ki ga je pri svojih sedemnajstih letih izdelala kiparka Elza Kastl Obereigner za Kranjsko hranilnico, po drugi svetovni vojni pa so ga prenesli v Mestno hranilnico ljubljansko. Najstarejši predmet iz Muzejske zbirke NLB, ki bo na ogled v muzeju, je značka Ljubljanske (Kranjske) hranilnice, ki je nastala med letoma 1820 in 1845 in ki so jo gospodje najverjetneje uporabljali na pohodnih palicah.

Vstopiti bo mogoče v trezor in si ogledati sefe

Za obiskovalce bosta zagotovo zanimiva tudi pogled v notranjost bankomata in spoznavanje njegovega delovanja, saj imamo s temi napravami opravka skoraj vsak dan, malokdo pa ve, kako procesi v njih potekajo. Poleg tega bo v Bankariumu mogoče vstopiti v trezor, ki je pred tremi leti še deloval, in si od blizu ogledati sefe ter vrednosti, ki jih hranijo v njih. Obiskovalci bodo ogled zaključili v finančnem labirintu, pravi zakladnici bančnega znanja, v katerem bodo odrasli in mladi spoznali pravila upravljanja osebnih financ.

Muzejska trgovina: od družabnih iger do kovancev

V Bankariumu bo delovala tudi muzejska trgovina, v kateri bodo na voljo različni izdelki, povezani z denarjem in banko. Ponujali bodo širok nabor slavnostnih in priložnostnih kovancev iz obdobja samostojne Slovenije ter knjigo o slovenskem bančništvu in drugo literaturo o financah. Naprodaj pa bodo tudi hranilniki, družabne igre, denarnice in škatlice za denar ter drugi slovenski izdelki, povezani z denarjem. Večino od njih so na povabilo muzeja v okviru družbeno odgovornega projekta #OkvirPomoči izdelali slovenski podjetniki.

Kako je nastal Bankarium

Ideja za muzej bančništva na Slovenskem je vzniknila pred leti, ko so v NLB razmišljali o premestitvi poslovalnice Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici v Ljubljani iz prvega nadstropja v pritličje. »Ob načrtovani spremembi smo naredili tržno raziskavo med strankami poslovalnice. Večina se jih je zavedala, da je Mestna hranilnica ljubljanska najstarejša delujoča poslovalnica v Sloveniji, ker neprekinjeno deluje že od leta 1905. Tako nam je tudi večina strank sama predlagala, da naj v nekdanjih bančnih prostorih naredimo muzej bančništva,« je pojasnila Irena Čuk, direktorica neprofitnega NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine, ki upravlja Bankarium. Ideja o bančnem muzeju je dozorela, ko je leta 2018 Ministrstvo za kulturo RS kulturno dediščino, s katero upravlja zavod, razglasilo za pomembno nacionalno bogastvo Slovenije.