20. 6. 2021, 07:33 | Vir: STA

Največja med številnimi slovenskimi jezeri so ledeniškega izvora

profimedia

Slovenijo krasijo številna jezera. Največja so ledeniškega izvora, velika so tudi presihajoča, ki pa ne veljajo za prava jezera. Ker ni enotne definicije, na podlagi katere bi stoječo vodo brez zadržkov opredelili kot jezero, sicer ni točnega podatka o tem, koliko je v Sloveniji jezer. Po enih podatkih imamo 321 jezer, po drugih okoli 1300.

Stoječe vode pri nas nosijo različna poimenovanja, med drugim jezero, bajer, ribnik, mlaka, rečna mrtvica, zadrževalnik.

Ena od mnogih definicij opredeljuje za jezero vsako naravno ali umetno vodno telo na zemeljskem površju s površino nad en hektar, z enakomerno višino vodne gladine in majhnim dotokom glede na skupno prostornino vode, da ta omogoča usedanje suspendiranih delcev in hkrati nima stalne, neposredne povezave z morjem.

Po teh kriterijih je v Sloveniji okoli 1300 jezer, vendar je podatek lahko tudi zavajajoč, je navedeno v publikaciji z naslovom Jezera avtorjev Špele Remec - Rekar in Marjana Bata, objavljeni na spletnih straneh Agencije RS za okolje (Arso).

Glede na bazo podatkov Eurowaternet iz leta 2001 je v Sloveniji 661 jezer, po podatkih iz knjige Vsa slovenska jezera - leksikon slovenskih stoječih voda avtorja Petra Firbasa iz leta 2001 pa jih je 321, so izpostavili pri Arsu.

Edini večji naravni stalni jezeri pri nas sta Blejsko in Bohinjsko jezero, ki sta, kot večina naravnih jezer v Evropi, ledeniškega izvora. Čeprav se tako imenujeta, Cerkniško in Ptujsko jezero nista pravi jezeri. Največje stalno jezero je sicer Bohinjsko jezero.

Bohinjsko jezero ima 3,2 kvadratna kilometra površine, največjo globino 44 metrov in 90 milijonov kubičnih metrov vode. Povprečna letna temperatura površinske vode jezera je okoli deset stopinj Celzija, povprečna temperatura avgusta okoli 20 stopinj. Blejsko jezero je toplejše s povprečno letno temperaturo površinske vode okoli 13 stopinj in povprečno avgustovsko 23 stopinj Celzija.

Cerkniško jezero ni pravo jezero, temveč gre za kraške vodotoke, ki poplavljajo kraško polje. Je pa to največje nestalno jezero v Sloveniji, ki doseže površino okoli 25 kvadratnih kilometrov, volumen pa okoli 75 milijonov kubičnih metrov, kar je manj od Bohinjskega jezera.

Pretočnost akumulacije Ptujsko jezero, v katerem je zadrževalni čas manjši kot en dan, je za pravo jezero prevelika, zato Ptujsko jezero glede na ekotip sodi med počasi tekoče velike reke, čeprav ga imenujemo jezero, pravijo na Arsu. Pravih umetnih jezer, kjer pred nastankom ni bilo vodnega telesa, na primer reke, v Sloveniji ni, dodajajo.

Med najbolj obiskana slovenska jezera poleg omenjenih spadajo še Triglavska jezera, Divje jezero, ki z okoli 160 metri velja za najgloblje, Zelenci, Lovrenška jezera, Krnsko jezero, Planšarsko jezero in Pivška presihajoča jezera.

Najvišje ležeče visokogorsko jezero pri nas je Zgornje Kriško jezero, ki leži na Kriških podih na nadmorski višini 2154 metrov.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec