Nataša Konc Lorenzutti: “Po svoje sem sodobna mama, čeprav številna družina ni ravno sodoben pojav”

Pravi, da je na neki način sodobna mama, saj se v družinskem življenju trudi postavljati zdrave temelje in hkrati ne zanemarja kariernih ambicij zaradi otrok.

V kateri vlogi se počutite najbolje: kot pisateljica, igralka ali pedagoginja?

Kot igralka v dobesednem pomenu nisem več aktivna, se pa zato v drugih dveh vlogah počutim izpolnjena.

Predvidevam, da vaš delavnik ni klasičen - osemurni z omejitvami 'od-do' - ali se motim?

Seveda ne. Na gimnaziji v Novi Gorici, kjer poučujem gledališke predmete v programu umetniške gimnazije dramsko-gledališke smeri, sem samo delno zaposlena, zato imam razgiban urnik. Vmes se moram potruditi, da ne izgubljam časa.

Kdaj pa nastajajo vaše knjige - ko so otroci v šoli ali ob večerih, ko vse obmolkne?

Zadnja leta samo dopoldne, ko gredo vsi v šolo in 'hiša obmolkne', pa tudi spočita sem najbolj takrat. Ko imaš najstnike in ko sam nisi več rosno mlad, greš včasih spat prej kot oni – če te seveda pustijo spati.

Pohvalite se lahko z zajetnim seznamom mladinskih del. Ste navdih za pisanje vedno jemali v domačem okolju, so vam bili v navdih lastni otroci?

Priznam, da so mi navdih lastni otroci, čeprav nikoli ničesar ne 'prepišem' iz stvarnosti. Uporabim samo idejo, preblisk, morda neko besedo ali duhovito misel, zraven pa toliko napletem, da navsezadnje še sama ne vem več, kaj se je v resnici zgodilo in kaj sem si izmislila.

Pišete tudi knjige za odrasle, a je teh precej manj, zakaj?

To še pride. Snov se počasi nabira. Ne morem stresati iz rokava. Na neki način se bojim, da bi se, če bi kar naprej pisala, iztrošila ali se začela ponavljati. Ko menim, da je dozorelo nekaj svežega, se lotim.

Ker ste tudi mama petih otrok, me zanima, od kod črpate energijo za vse dejavnosti?

Ne vem. Morda tudi iz težav in skrbi, da jih lažje preživim.

Imate poleg službenih obveznosti morda še kakšno dejavnost za dušo, npr. kuhanje, vrtnarjenje, ustvarjanje, šport?

Kuham zato, ker je to pomembno za družino, ni pa kuhanje nekaj, s čimer bi si želela zapolniti prosti čas, a ga seveda zapolnim, ker ga ravno zaradi gospodinjstva nimam. Vrtnari k sreči mož, jaz samo nabiram pridelke. Rada pa hodim in kolesarim. To počnem ob 'luknjah'. Ko imam pol ure časa, že letim ven pa spet nazaj v svoje obveznosti. Včasih si tudi v službo nesem pohodne čevlje in oblačila, da vmes, med daljšo pavzo, lahko skočim na bližnji hrib.

Koliko pa otroci pomagajo pri gospodinjskih opravilih oziroma ali ste mama, ki zna razdeliti naloge, ali raje najamete hišno pomočnico?

Ko se bili otroci majhni, sem res imela enkrat na teden v hiši gospo, ki je naredila, česar jaz nisem zmogla sama. Zdaj, ko so veliki, pa bi to bila čista potuha. Otroci morajo pomagati pri vseh opravilih. Kako to uresničujemo, pa raje ne vprašajte.

Kako vam uspeva uspešno usklajevati službene obveznosti in družinsko življenje, vam je pri tem v pomoč tudi partner, starši, tašča in tast ali kdo drug?

Moj mož nima več staršev, moja dva pa živita na Gorenjskem in pogosto vzameta otroke na počitnice. Ko so bili prvi trije še majhni, je vsaj enkrat na teden prišla moja mama. Po četrtem otroku pa je mož ostal doma. Zavarovan je za nego in varstvo. Otroci niso bili skoraj nikoli v podaljšanem bivanju. Mož doma skuha, obesi perilo, zlika, gre iskat otroke, če nimajo avtobusa, popoldne jih vozi v glasbeno šolo in na druge dejavnosti, zato jaz lahko delam do treh ali štirih. Ko pridem domov, me čaka kosilo. Popoldne sem doma s tistimi otroki, ki so tega dne prosti. Ko zvečer spet vsi pridejo domov, imam pripravljeno večerjo.

Imate kakšen koristen 'recept' za vse zaposlene mame velikih družin oz. z več kot tremi otroki?

Nimam recepta, res ne. In če ga katera ima, se priporočam. Nikar ne mislite, da je vse sama idila, en sam uspeh in zadoščenje. Kje pa. Šele ko bodo vsi odrasli in bom videla, da so srečno preživeli najtežja leta, se bom morda umirila. Takrat pa lahko nastopijo že skrbi za vnuke. V težki dobi živimo, čeprav se zavedam, da nobena doba v naši zgodovini ni bila lažja od naše. V tem trenutku me najbolj skrbi zasvajanje s pametnimi telefoni in internetom. Ampak zadovoljstvo ob vsakem, še tako drobnem vzgojnem uspehu je toliko večje, če je bilo treba zanj prebresti morje tesnobe.

Se sami imate za sodobno mamo?

Po svoje sem sodobna mama, čeprav številna družina ni ravno sodoben pojav. Sodobna sem v tem, da imam kljub petim otrokom visoke ambicije v svojem poklicu in da sem sicer za neko obdobje ostala doma, potem pa sem se znova zakadila v delo, ki mi res veliko pomeni. Nikoli ne bi rada očitala otrokom, da sem zaradi njih zapravila svoje talente. Kadar pričakujejo od mene, da bom servis za njihovo udobje in da se bodo oni samo izobraževali, jaz pa bom pospravljala za njimi in jim stregla, jim dam jasno vedeti, da morajo tudi oni skrbeti zame, za naju. Nisem pa sodobna mama, ko gre za 'sodobne miselnosti'. V tem sem zelo tradicionalna. Verjamem v tradicionalno družino. Želim si, da bi se moji otroci poročili in imeli pogum imeti otroke.

Napisala: Metka Pravst. Fotografije: Studio Foto Pavšič - Zavadlav (portret), Simon Kerševan (družinske fotografije).

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord