"Nekaj je sicer res talent, vse ostalo pa je potem delo," o branju in pisanju na 35. Roševih dnevih

Na 35. Roševih dnevih, ki bodo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) potekali 30. marca, se bo na literarni delavnici Branje in pisanje, oboje je veščina pod vodstvom Damijana Šinigoja družilo dvajset mladih piscev in pisk, izbranih na literarnem natečaju. Mentorji in mentorice izbranih mladih literatov ter uredniki in urednice nagrajenih šolskih glasil se bodo v istem času lahko urili na posebni delavnici Dober bralec je dober pisatelj pod vodstvom Ksenije Medved. Petim finalistom bodo organizatorji podelili zlata priznanja in knjižne nagrade.

Mladi literarni upi

Na natečaj za letošnje Roševe dneve, literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev iz 8. in 9. razredov osnovnih šol, se je letos prijavilo 53 mladih literatov iz vse Slovenije; sodeluje sicer 31 osnovnih šol in 37 mentorjev.

Prispele prijave sta presejala člana letošnje strokovne komisije Ksenija Medved, pisateljica, promotorka bralnih klubov in vodja Knjižnice Ivančna Gorica, ter Damijan Šinigoj, pisatelj, prevajalec, scenarist in dobitnik nagrade Desetnica 2021, ki sta za udeležbo na prireditvi naposled izbrala 20 mladih jezikovnih ustvarjalcev. Kot kaže, bodo organizatorji z veliko mero preventivnih ukrepov letošnje srečanje z izbranimi mladimi literati in mentorji – za razliko od lani, ko je potekalo po spletu – lahko izvedli v živo. Delavnici bosta med 10. in 15. uro potekali v Osnovni šoli Frana Roša v Celju, osrednja prireditev pa bo potekala ob 17. uri v dvorani Glasbene šole Celje. Tokratni mladi talenti se izobražujejo na osnovnih šolah v Polzeli, Kopru, Murski Soboti, Celju, Brežicah in drugod.

Šesterica mladih peres je povabljena še na predstavitev in javno branje v Center za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljani, ki bo potekalo v začetku aprila.
 
»Glede na vse, kar poznam po strokovni plati in iz dolgoletne prakse, lahko povem, da je vsak dober pisatelj, najprej 'dober', zavzet bralec,« je jasna Ksenija Medved, a takoj doda, da »sicer ni nujno, da vsak bralec postane tudi pisatelj. Vsekakor pa se v vsakem dobrem pisanju prepozna kilometrina«. Po njenih izkušnjah enako velja tudi za mlade, ki jih moramo najprej vzgojiti v bralce, se veliko pogovarjati o prebranem, ne na šolski, temveč na spontan način in jih spodbujati, da izrazijo svoje mnenje brez strahu in omejevanj. Iz teh razlogov pisateljica zagovarja ustanavljanje bralnih klubov povsod, kjer so le lahko, tudi ob razrednih urah. Tako bomo morda lahko, še pove, ustvarili »državo bralcev. Država bralcev bi bila namreč po raziskavah bolj strpna, miroljubna, empatična, zdrava in celo bogatejša«.

Morda pa se pisateljičine želje uresničujejo. Potem namreč, ko se je na natečaj lani prijavilo 46 mladih avtoric in avtorjev, se je število prijav letos znova povečalo, kar organizatorje seveda neizmerno razveseljuje, zlasti, kot so povedali, »zaradi mladih ustvarjalcev, ki z branjem in pisanjem artikulirano obvladujejo svoja občutja ter so subtilni opazovalci sveta in dogajanja«.
 
Še vedno ostaja pogoj za prijavo na natečaj ta, da se nanj lahko prijavita največ dva učenca na posamezno šolo – po izboru šolskih mentorjev in mentoric. Na letošnjem natečaju je sodelovalo 10 avtorjev in 43 avtoric; od tega jih je 27 prispevalo prozna besedila, 25 pesmi, prejeli pa so celo eno dramsko besedilo.

Nagrajena šolska glasila

Nekoliko manj obsežen pa je bil letos – morda prav zaradi pandemičnih okoliščin – nabor srednješolskih in šolskih glasil, ki so prispela na natečaj, izveden v okviru Roševih dnevov. Komisija v sestavi Barbare Rigler, dr. Davida Bedrača in Mihe Mohorja je preštela dvajset prispelih glasil, a je zaradi neizpolnjevanja pogojev že v prvem krogu ocenjevanja nekatere izločila. Iz kategorije srednješolskih glasil so sicer prejeli zgolj tri publikacije, iz osnovnošolske pa petnajst.
 
Komisija je zatem v nadaljnjih krogih in razpravah o prispelih glasilih upoštevala več kriterijev, med katerimi je bil osrednji kakovost objavljenih literarnih besedil, njihova izrazna moč, morebitni presežki, nadgradnje, izvirnost in inovativnost. Ob tem jo je zanimalo tudi, kako poteka delo mentorja v odnosu do učencev, ki sodelujejo v uredniškem odboru. Po mnenju komisije je pomembno, da je mentor sicer srčen in zavzet, a hkrati zgolj tihi usmerjevalec procesa. Važna je zasnova glasila, tako vsebinska kot grafična, komisija pa je dala prednost tistim glasilom, v katerih so bili zastopani pisci vseh razredov.
 
Strogi kriteriji so komisijo popeljali do izbora sedmih glasil, vseh treh iz kategorije srednješolskih, in štirih iz osnovnošolskega bazena. Najboljša gimnazijska glasila so tako Antologija haikujev slovenskih srednješolcev 2001–2021 urednika Edina Saračevića z gimnazije Vič, Skozi parket bodo zrasle cvetlice urednice Nine Medved z II. gimnazije Maribor in Flegma mentorice Lucije Mirkac s ŠC Ravne na Koroškem, Gimnazije Ravne.
 
Med osnovnošolskimi glasili je treba najprej izpostaviti dve, ki si zagotovo zaslužita nagrado, saj sta vzoren primer, kako lahko učenci ustvarjajo tudi v izjemnih okoliščinah, kakršne nam je narekoval čas karanten in pouka na daljavo. To sta #radipišemo pesmi z Osnovne šole Col, mentorice Svetlane Bušen, in Pišemo iz mehurčkov z OŠ Ivana Prijatelja Sodražica, mentorice mag. Ane Porenta. Pod mentorstvom Marka Strleta in Vesne Lešnik Baruca so v portoroškem Centru za komunikacijo, sluh in govor pripravili Portoroške ribice, z OŠ II Murska Sobota pa prihajajo Stezice, ki so jih uredili Matjaž Geder, Miran Flegar, Sabina Oletič, Polona Bohar in Marko Wolf.
 
Razstava vseh prispelih šolskih literarnih glasil bo v Osrednji knjižnici v Celju na ogled od srede, 30. marca.