New York Times o knjigi Tam Tam Tommyja Orangea: »Res je tako dobra!«

Junaki romana bi si na videz težko bili bolj različni, a jih druži vez, o kateri še nič ne vedo. Njihovi razlogi za to, da bi se udeležili pow wowa, se razkrijejo na koncu, razvoj dogodkov pa bralca pripelje do neizogibnega zaključka, ki spremeni vse.

Tam tam je onkraj luže takoj postal klasika, hkrati pa je tako ganljiv in neznansko zabaven, a tudi skrajno sodoben, da bo za vselej postal nepozaben.

Ko so leta 2018 pri New York Timesu Orangeovo knjigo razglasili z knjižno uspešnico, so na svoji spletni strani v naslov zapisali enostaven: »Ja, tako dobra je knjiga Tommyja Orangea!«

Roman Tam Tam je ambiciozna meditacija o identiteti in nje uničenih alternativah, o mitu, ki se filtrira skozi lečo časa, revščine in urbanega življenja, o tradiciji, ki je vse bolj krhka in slabotna. »Zdi se, kot da avtor skuša v Oaklandu najti kraj želja in sanj ter mesto preoblikovati tako, da bo skladno z njegovo široko plejado fascinantnih karakterjev,« so še zapisali.

Tam, v Oaklandu!

Naslov knjige izvira iz odkritij glavnih junakov knjige, ko ti bodisi ugotovijo, kako zelo se je Oakland spremenil, odkar so bili še otroci, ki so tam odraščali, ali pa prav tam spoznajo, kdo so in kaj ji je tja pritegnilo.

Tudi avtor romana Tommy Orange se je rodil in odraščal v Oaklandu v Kaliforniji. Je uradni član plemen Čejenov in Arapahov v Oklahomi ter poučuje na programu Inštituta ameriške indijanske umetnosti.

Tommy danes z ženo in sinom živi v Angels Campu v Kaliforniji.

Zahvalni obrok in indijanske glave

Orange v svojem prologu tudi za bralce, ki jim (resnična) ameriška zgodovina ni dovolj znana, pojasni dovolj o krivicah in zločinih, ki so jih nad indijanskim ljudstvom izvršili beli priseljenci, da ustvari pravo vzdušje za začetek simultano odvijajoče se serije zgodb, ki pokažejo, kako se tudi globoko v sedanjost (razen na videz) in v odnosu do Indijancev ni prav veliko spremenilo.

Vsi Orangeovi liki so zrasli ob zgodbah o masakrih, ki so se zgodili njihovim ljudem. Polomljeni prsti, pohabljanja, odsekana ušesa, skalpiranja in rezanje še nerojenih otrok iz utrob njihovih mater so v njih za vedno pustile rane, ki od zunaj niso bile vidne, zato pa so še kako bolele navznoter.

In čeprav je danes večina indijanskega ljudstva urbanih, kar pomeni, da tudi če ne živijo v mestih, pa živijo na internetu, se jih še vedno drži stereotip pločniških Indijancev.

Za vaš poletni bralni seznam:

• Še več predlogov za odlično poletno branje boste našli v prispevku: 9 novih (tudi apokaliptično srhljivih) romanov, v branje pa toplo priporočamo tudi Podzemno železnico Carlsona Whiteheada. Več o tem v prispevku: Pulitzerjev nagrajenec Carlson Whitehead: »Pisanja Podzemne železnice sem se lotil, ko sem kot človek in pisatelj dozorel!"

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec