Nika Košljar: Moji poskusni zajčki so sodelavci, prijatelji in družinski člani

Že v prvem tednu se je v njeni spletni delavnici ustavilo skoraj tisoč petsto ljudi, glede na njeno zagnanost pri pripravi sladic pa ga bo zagotovo redno obiskovalo veliko ljubiteljev sladkih dobrot.

Od kod izvira vaša ljubezen do priprave hrane in preizkušanja receptov?

Ljubezen do priprave hrane se je rodila zaradi moje mame, ki je zame najboljša kuharica, kar jih poznam. Vedno je znala dati skupaj sestavine in ustvarjati nemogoče stvari, čeprav je bila velikokrat omejena z njimi. Ravno zato sem njeno kuho toliko bolj cenila, saj menim, da ni težko kuhati in peči, če imamo na voljo vse sestavine, ki si jih želimo. Veliko težje je, če smo omejeni. Ker mama skorajda nikoli ni pekla oziroma izdelovala slaščic in ker sem sama zelo sladkosneda, sem začela peči in ustvarjati slaščice, ki so bile na začetku seveda katastrofalne, skozi leta pa sem tehniko in znanje dopolnjevala in moja peka se je izboljšala. Veliko kulinaričnega znanja so mi prinesla raziskovanja, saj sem med študijem dvakrat šla v tujino, in sicer na Poljsko in Češko, opravljala pa sem tudi delo v Španiji in Kolumbiji, kjer sem živela pri domačinih, ki so mi predstavili svojo kulinariko in seveda kulturo. Lani sem zaradi izjemno močne želje po peki in slaščicah opravila tudi NPK-certifikacijo.

Zakaj pa ste se odločili pisati kulinarični blog?

Povod za pisanje bloga je bilo predvsem to, da lahko svoje znanje širim naprej in drugim vzbujam željo po peki in ustvarjanju. Prav tako pa me je vedno zanimalo, kaj vse lahko naredim, če uporabim domišljijo. In verjemite mi, da je imamo izjemno veliko. Sloveniji želim dokazati, da sladice niso zgolj čokoladne ali sadne torte, da lahko ustvarimo veliko več, sploh v današnjih časih, ko imamo vsega na pretek.

Na kakšne recepte se osredotoča vaš blog in kaj je tisto, kar ga naredi posebnega in drugačnega?

Moji recepti so posebni in drugačni zato, ker si jih izmislim sama, le redko kakšnega že napisanega spremenim in dopolnim, načeloma pa pecivo pečem toliko časa, dokler zame ni popolno. Moji poskusni zajčki so sodelavci, prijatelji in družinski člani, ki mi povedo, ali je nekaj dobro ali ni. Prav tako vedno poizkušam ustvariti torte z drugačnimi okusi, kot sem to naredila s peso. Naredila sem namreč kremo iz rdeče pese, ki jo lahko uporabimo v torti. Verjamem, da marsikdo misli, da bo imel v ustih tisti tipični okus po pesi, vendar ni tako.

Koliko časa posvečate peki in pripravi vsebine za blog?

Huh, v tem resnično uživam, zato temu posvečam ves svoj prosti čas. Če je treba, pecivo pečem tudi ponoči in ga popravljam, če ne uspe, naslednji dan ponovim in to počnem toliko časa, dokler mi pecivo ali torta ni všeč po videzu in okusu. Imam beležko, kamor si zapisujem, rišem in pišem, sprašujem ljudi, kaj je njim najboljše, in tako dobivam ideje. Menim, da imam zelo dobro razvit okus, saj po navadi, še preden sladico preizkusim, vem, kakšen okus ima. Če je sladica že prvič narejena vrhunsko, potem ne porabim veliko časa, saj mi je ni treba še enkrat peči (smeh), takrat takoj sedem za računalnik in napišem zgodbo. Vsak recept, ki ga ustvarim, nosi svoje sporočilo in nastane z nekim razlogom.

Kako konkretno pa se lotite priprave novih receptov? Rekli ste, da si jih izmislite – pa so vam kdaj v navdih že obstoječi recepti babic, morda se lotite recepta na osnovi določene sestavine ali še kako drugače?

Obožujem recepte naših babic in sladice, ki so jih pripravljale, vendar pa si želim, da bi te njihove sladice lahko postavili na višjo raven. Druge recepte zelo malo raziskujem, po navadi zadeva poteka tako, da si zamislim neko sestavino – na primer korenje – in razmišljam, kaj bi z njim lahko ustvarila. Razmišljam toliko časa, dokler ne dobim popolne slike, kako bi bila sladica videti in kako bi jo jaz lahko naredila. Vmes si vse spretno zapisujem in potem poskusim.
Kateri recept je na vašem blogu do danes požel največ navdušenja in ima tudi največ ogledov?
Trenutno najbolj brana recepta na mojem blogu sta beljakov chessecake z borovnicami, ki ima 818 ogledov in mučeniško pecivo, ki ima 645 ogledov. Prvega sem ustvarila za vse, ki so spraševali, kaj naj naredijo z beljaki, ki so jim ostali zaradi peke krofov in flancatov, mučeniško pecivo pa je bilo narejeno za mojega očeta, za dan mučenikov.

Kakšne načrte imate z blogom za prihodnost in seveda, kakšne so vaše želje, da bo še bolj obiskan?

Želim si, da bi mojo stran obiskalo čim več ljudi, saj resnično želim deliti svoje znanje, a ga hkrati želim tudi prejeti in se izobraževati naprej. Želim si, da bi mi ljudje zastavljali izzive, ki bi jih z veseljem reševala. Seveda bom še naprej razvijala nove recepte, želim pa si, da bi lahko objavila čim več takšnih sladic, ki bi jih lahko označili kot 'low budget', saj je, kot sem že omenila, sladico ali preostale obroke z manj sestavinami težko narediti, zlasti če si želimo, da bodo okusne. V prihodnosti bom objavila tudi recepte sladic iz Kolumbije in Španije, saj so njihove sladice nesramno dobre. (smeh)

Beljakov chessecake z borovnicami

Moj najljubši recept je beljakov cheesecake z borovnicami, ker receptov, kako porabiti beljake, ni veliko, če odštejemo španske vetrce, beljakovo pecivo, pavlovo torto … Ti recepti so sicer super, vendar si želim nekaj novega, to je tisto, kar me vedno vodi naprej.

Sestavine:

Biskvit:

• 200 g moke 
• 2 jajci 
• 100 g sladkorja 
• 1 vanilin sladkor 
• 1 dl olja
• 1 dl mleka z okusom vanilje (lahko je tudi navadno mleko)
• 1 žlica vaniljeve arome 
• pol pecilnega praška

Prva krema:

• 6 beljakov
• 100 g sladkorja
• 250 g mascarpone sira

Druga krema:

• 400 g kisle smetane 
• 125 g borovnic
• 70 g sladkorja

Priprava:

Biskvit: Pečico predhodno ogrejemo na 180 stopinj. Jajca, sladkor in vaniljev sladkor nekaj časa mešamo. Nato zmesi dodamo olje, mleko in žlico vaniljeve arome ter dobro premešamo. Moko skupaj s pecilnim praškom vmešamo v zmes. Ko je zmes dobro premešana, jo vlijemo na pekač, ki smo ga prej prekrili s peki papirjem, ter damo v pečico za 10 minut. Med peko peciva pripravimo prvo kremo.

Krema: Mascarpone skupaj z beljaki mešamo z mešalnikom ter počasi dodajamo sladkor. Krema bo zelo tekoča, a se bo strdila. Po 10 minutah biskvit vzamemo iz pečice in počakamo dobrih 5 minut, nato čez prelijemo prvo kremo ter pečemo 10 minut. Med peko kreme in biskvita pripravimo še drugo kremo. Borovnice s pol decilitra vode segrevamo v kozici. Ko se borovnice nekoliko omehčajo, jih zmešamo s paličnim mešalnikom ter odstavimo z ognja. Kislo smetano zmešamo s sladkorjem.

Pecivo po zdaj že 20 minutah vzamemo iz pečice in prav tako nekaj minut počakamo, nato pa po prvi kremi nanesemo drugo kremo. Borovničevo omako z žlico dodajamo na kremo. Vzorce pa lahko ustvarimo s konico noža, zobotrebcem ali z zadnjim delom kuhalnice, tako da rišemo vzorce v smeri kroga ali po pekaču levo in desno. Na koncu damo pecivo še za 20 minut v pečico. Pečico po 20 minutah izklopimo, vendar pecivo pustimo v pečici, odpremo vrata pečice, da se počasi hladi oziroma se pecivo še vedno peče. Najbolje je, da pecivo v pečici pustimo toliko časa, dokler se pečica popolnoma ne ohladi, nato pa pecivo za nekaj ur postavimo v hladilnik

Besedilo: Metka Pravst Foto Osebni arhiv

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere