2. 12. 2021, 13:00

Nina Meško: "Ples je človekova potreba in pravica!"

Nada Žgank

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je nedavno izdal priročnik s predlogi za delavnice ustvarjalnega giba Namig za gib, katerega namen je spodbuditi uvedbo inovativnih, gibalnih načinov dela v vrtcih in šolah. Ti lahko nadomestijo ali popestrijo klasične učne procese, otroke spodbudijo h gibanju in izražanju na gibalni, neverbalni način.

Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Nino Meško, producentko za ples pri JSKD, ki je med drugim povedala, da je osnovni cilj, ki ga na JSKD zasledujejo v zvezi s plesom, spodbujanje plesne ustvarjalnosti otrok in mladih ter zagotavljati strokovno usposobljenost njihovih mentorjev po vsej Sloveniji.

Ker je ples naša potreba in pravica.

Komu je namenjen priročnik Namig za gib?

Priročnik je zamišljen kot spodbuda za gibalno ustvarjanje z otroki in je namenjen vzgojiteljem in osnovnošolskim učiteljem, da svojo pedagoško prakso obogatijo z ustvarjalnim gibom in tako otrokom omogočijo, da utelesijo in odgibajo šolske vsebine ter se hkrati izražajo ustvarjalno.

Prav tako je priročnik namigov za gib namenjen učiteljem plesa, plesnim terapevtom, študentom umetniških in pedagoških fakultet, teoretikom in raziskovalcem s področja plesne pedagogike, saj je osnovni namen spodbuditi povezave med plesno umetnostjo in procesom vzgoje in izobraževanja.

V uvodu zbirke so trije znanstveni/strokovni prispevki, ki poudarjajo pomen kinestetičnega učenja in pozitivne učinke vključevanja ustvarjalnega plesa v šolsko bivanje, ki so nastali na podlagi dolgoletnega poglobljenega strokovnega dela in raziskovanja.

Teoretičnemu uvodu sledi 24 namigov za gibalne izzive, ki so jih napisali povabljeni slovenski plesni pedagogi. Vsi plesni pedagogi imajo bogate izkušnje in svoje delo dojemajo kot veliko odgovornost in pustolovščino, v kateri se prepustijo lastni domišljiji in s svojim odličnim občutkom za vodenje ustvarjalnega procesa in slišanja otrok spodbujajo njihovo gibalno domišljijo ter njihovo osebno gibalno izraznost.

Vemo, da je gibanje zelo pomembno, kakšno dodano vrednost daje gibanju ples?

Vsako gibanje je že lahko ples. Predvsem pa gibanje postane ples, ko je postavljeno v kontekst plesne ure ali odrske predstavitve. Ustvarjalni gib je umetnost, katere medij je telo v gibanju. Napačna je predstava, da poučevanje plesa poteka na način, da učitelj stoji pred razredom in kaže gibe, ki se jih potem učenci učijo in utrjujejo. V tem načinu ni prostora za razvoj ključnih kompetenc, kot so osebne lastnosti in medosebna komunikacija, kritično in ustvarjalno mišljenje. V okviru poučevanja z metodo ustvarjalnega giba otrok sam odkriva in kreira ples, učiteljeva vloga pa je spodbujanje učenja in ustvarjalnosti.

Zakaj je ples tako pomemben v zgodnjem otroštvu?

Telo je otrokov prvi stik s svetom, zato mu je treba zlasti v predšolskem in predpubertetnem obdobju ponuditi čim več možnosti za gibanje in izražanje skozi gib. Otroci se premikajo naravno. Premikajo se, da dosežejo mobilnost, da raziskujejo, da izrazijo misli in občutke in ker jim je lepo. Ko njihovo gibanje postane zavestno strukturirano in se izvaja z zavedanjem, pa postane ples.

Ples je močan zaveznik za razvoj številnih lastnosti razvijajočega se otroka. Fizične koristi plesa so splošno sprejete, čustveni, socialni in kognitivni atributi pa so se šele nedavno začeli ceniti.

Ples uporablja celotno telo in nudi pot za razširitev možnosti in sposobnosti gibanja, saj vključuje več raznolikega gibanja kot večina drugih telesnih dejavnosti.

Ples spodbuja psihološko zdravje in zrelost. Otroci uživajo v priložnostih, da izrazijo svoja čustva in se zavedajo sebe in drugih s pomočjo ustvarjalnega gibanja. Sodelovanje v plesu je prijetna izkušnja za večino in spodbuja samozavest, samospoštovanje in močan občutek identitete. Ples spodbuja srečanje, interakcijo in sodelovanje. Otroci se učijo delati v skupini in skozi proces sodelovanja se naučijo razumeti sebe v odnosu do drugih.

Ples je osnova učenja, saj vključuje kinestetično učenje z razumevanjem. Otroci se najlažje učijo iz fizičnih in senzoričnih izkušenj.

Ples je človekova potreba in pravica. Je prirojen način odzivanja na svet, preden se začnejo uporabljati besede in zato bi morali vsi otroci imeti pravico do ustvarjalnega giba.

Matej Maček

Sami ste se profesionalno ukvarjali s plesom in koreografijo več kot deset let. Kaj vam je dalo to obdobje, kako vas je ples oblikoval?

Ples me je oblikoval od zgodnjega otroštva in me še zmeraj oblikuje, za kar sem neizmerno hvaležna. Ples me je naučil občutljivosti, zavesti in pozornosti na trenutek. Naučil me je sodelovanja, poslušanja in izražanja lastnih idej. Naučil me je demokratičnega razmišljanja in delovanja. V plesu se iščem in izgubim ter se ob tem počutim varno. Pa tudi ranljivo. Daje mi pogum, da sem lahko ranljiva. Brez plesa si ne predstavljam svojega življenja.

Producentka za ples pri JSKD ste že skoraj petnajst let. Ali oziroma kaj se je v tem času spremenilo na področju plesa?

Ples je živa forma in na plesnem prizorišču se dogaja nenehno spreminjanje, iskanje, preizpraševanje tako plesnega izraza kot aktualnih družbenih dogajanj. Sodobni ples se je vzpostavil kot odprto polje raziskovanja telesnosti in giba.

V okviru svojega dela zadnja leta namenjam največ pozornosti plesni pedagogiki, saj verjamem, da lahko le kompetentni strokovno usposobljeni plesni učitelji s svojim delom pomembno vplivajo na razvoj in razmah plesne ustvarjalnosti. Vendar pa je za resničen preboj potrebna politična volja ter sodelovanje šolstva in plesne stroke.

Delovali oziroma se izobraževali ste se tudi v tujini, lahko primerjate razmere v plesu pri nas in zunaj?

Ko sem se izobraževala, smo živeli v drugih časih in je vsekakor bilo treba iti ven po nova plesna znanja. Sedaj veliko najsodobnejših plesnih trendov prihaja tudi k nam. Glede na primerjavo dela na področju sodobnega plesa pri nas in v tujini si na podlagi obiskov tujine upam trditi, da imamo v Sloveniji izredno dobro razvito sodobno plesno sceno in izobraževalne formate, tako formalne kot neformalne, na katere smo lahko ponosni in smo lahko tudi zgled tujini za razvijanje in spodbujanje ustvarjalnega plesa.

Številni, ki so začeli pri vas, so danes uveljavljena imena na področju sodobnega plesa, bodisi kot plesalci bodisi kot koreografi. Kaj je odskočna deska, ki jim to omogoča?

Rekla bi, da preplet naših izobraževanj in prireditev, predvsem pa udeležbe na tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1.

Opus 1 je prireditev, ki spodbuja mlade plesne ustvarjalce h kreaciji lastnih plesnih miniatur, za katere morajo tudi napisati svoje koncepte. Pri tem je nadvse pomembno razvijanje nevsiljivega, vendar spodbudnega vodenja pedagogov-mentorjev, ki svojim plesalcem »podajajo principe in ne receptov« za ustvarjanje.

Kako ste se plesalci znašli v obdobju epidemije, ko je bilo družbeno življenje praktično ustavljeno?

Dotiki in objemi ter srečevanje in prepletanje teles, vse to, kar je za plesalce naravno delovanje, je v trenutku postalo prepovedano in tvegano. Plesali smo lahko samo še sami doma in potem morda svoj ples posredovali drugim po družbenih omrežij. Vendar to nikakor ne more in ne sme nadomestiti neposredne izkušnje telesne prisotnosti, ki je bistvo plesne umetnosti. To je bila trenutna rešitev v času epidemije, ki nam jo je z že razvito kreativnostjo in vzdrževanjem kontaktov na daljavo, uspelo prebroditi.

Kaj je osnovno poslanstvo JSKD na področju plesnega ustvarjanja?

Osnovno poslanstvo plesne dejavnosti v okviru JSKD temelji na spodbujanju razvoja ustvarjalnega plesa. Vsi cilji in naloge so povezani s spodbujanjem plesne umetnosti današnjega časa.

Na eni strani lahko govorimo o dokaj hitrem razvoju sodobnega plesa, hkrati pa na splošno še vedno vlada nezanimanje za umetniški ples in nesposobnost sprejemanja tovrstnih umetniških del, ki izvira predvsem iz nepoznavanja plesne umetnosti. Ples je namreč le površno vključen v umetnostno vzgojo na naših šolah, zato je nujno razvijati nove oblike seznanjanja mladih s plesno ustvarjalnostjo. V okviru našega dela je prišlo do enormnega razmaha otroških in mladinskih plesnih skupin (delujočih zunaj šol) in zato je to dejavnost treba razvijati še naprej. Namreč, kdor sam izkusi ples kot izrazno obliko, postane njegov ljubitelj, poznavalec in morda vse življenje njegov aktivni udeleženec. Prav naša izobraževanja in prireditve so baza in odskočna deska za napredovanje nadarjenih in vztrajnih mladih plesalcev in ustvarjalcev na višje ravni in v mednarodni prostor.

JSKD

Napisala Lena Kreutz

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.