Nobelovca za literaturo Abdulrazaka Gurnaha novica o nagradi presenetila v kuhinji

8. 10. 2021, 10:43 | Scena | Vir: STA

                            Nobelovca za literaturo Abdulrazaka Gurnaha novica o nagradi presenetila v kuhinji (foto: profimedia) profimedia

Po četrtkovi razglasiti Nobelovega nagrajenca za literaturo Abdulrazaka Gurnaha, rojenega na Zanzibarju, je tanzanijska vlada izrazila navdušenje nad letošnjim dobitnikom Nobelove nagrade za literaturo. Novico je označila kot zmago za državo in afriško celino. Gurnah je nagrado pozdravil kot spodbudo za širšo razpravo o temah, ki se jih loteva.

Gurnah, ki je odraščal na otoku Zanzibar in je kot begunec konec 60. let minulega stoletja prišel v Veliko Britanijo, je peti Afričan, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. "Vsekakor ste se zelo izkazali pri svojem delu, vaša zmaga je za Tanzanijo in Afriko," je na Twitterju zapisal glavni tiskovni predstavnik vlade.

Gurnah je objavil deset romanov in številne kratke zgodbe. Švedska akademija mu je Nobelovo nagrado za literaturo podelila "za njegovo brezkompromisno in sočutno obravnavo posledic kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami". Kot so zapisali, se njegovi romani odmikajo od stereotipnih opisov in bralcem odpirajo pogled na kulturno raznoliko vzhodno Afriko.

Gurnaha je novica o nagradi ujela v kuhinji. Za britanski BBC povedal: "Bilo je takšno presenečenje, da sem moral počakati na uradno razglasitev, da sem dojel."

"To je zadnja stvar, ki bi si jo predstavljal," je Gurnah po pisanju francoske tiskovne agencije AFP povedal v četrtek, ko je izvedel, da prejme nagrado. Dodal je: "Zelo sem presenečen in z občutkom skromnosti sprejemam novico, obenem sem seveda navdušen in počaščen."

Nobelovo nagrado je pozdravil kot spodbudo za širšo razpravo o temah, ki se jih loteva v svojih romanih, kot sta stiska beguncev in kolonializem. "Ves čas me zanima, kaj nas je pripeljalo sem, katere sile in zgodovinski trenutki," je dejal.

Ko je danes 72-letni pisatelj prišel v Veliko Britanijo, "besede, kot je denimo prosilec za azil, niso bile povsem isto", je pojasnil. Danes več ljudi beži iz držav, v katerih se izvaja teror. "Na svetu je veliko več nasilja, kot ga je bilo v 60. letih minulega stoletja, zato je pritisk na varne države še večji," je dejal in poudaril, da "moramo ta vprašanja reševati na koliko se da dober način".

V pogovoru za Nobelovo fundacijo je Evropo pozval, naj v afriških beguncih vidi ljudi, ki imajo "kaj dati". "Mnogi pridejo iz nuje, pa tudi zato, ker imajo, odkrito povedano, kaj dati. Ne pridejo praznih rok. Veliko je nadarjenih ljudi, polnih energije, ki imajo kaj dati," je povedal.

Poudaril je, da ohranja vezi s Tanzanijo. Za AFP je povedal, da njegova družina še vedno živi tam. "Kadar le lahko, grem tja. Še vedno sem povezan. Od tam sem. V mislih še vedno živim tam."

Gurnah je začel pisati v prvih letih življenja v Veliki Britaniji, ko je bil star približno 21 let. "V nekem smislu je bilo to nekaj, na kar sem naletel, ni šlo za izpolnitev načrta," je povedal v intervjuju za Guardian leta 2004. "V večji meri je bilo povezano z močnim občutkom tujosti in drugačnosti, ki sem ga tam občutil," je pojasnil.

V vseh svojih delih se Gurnah posveča begunstvu. Čeprav je bil njegov prvi jezik svahili, je angleščina postala njegov literarni jezik. Preboj na literarno sceno mu je uspel s četrtim romanom Paradise (1994).