24. 10. 2021, 07:33 | Vir: STA

Nov muzej v Oslu, namenjen Edvardu Munchu, z več kot 26.000 umetnikovimi deli

profimedia
Nov muzej v Oslu, namenjen Edvardu Munchu, z več kot 26.000 umetnikovimi deli (foto: profimedia)

V Oslu je vrata za javnost odprl novi Munchov muzej. Ponaša se z zbirko več kot 26.000 umetniških del norveškega mojstra ekspresionizma Edvarda Muncha, vključno z več verzijami njegovega najbolj znanega dela Krik. Stavba je že med gradnjo sprožila polemike.

Stari muzej na obrobju norveške prestolnice, ki je bil v slabem stanju in slabo varovan, leta 2004 pa so oboroženi roparji iz njega ukradli eno od različic Krika in Madono, je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP preteklost.

Kot je pred časom poročala nemška tiskovna agencija dpa, naj bi sicer po prvotnih načrtih novi muzej odprl že lani, a je načrte najprej prekrižala pandemija.

Novi muzej v razkošni in prostorni modernistični stavbi v samem središču Osla je odprl vrata za javnost.

"To je morda največji muzej, posvečen enemu samemu umetniku," je po pisanju AFP med ogledom stavbe povedal direktor muzeja Stein Olav Henrichsen. Nova 13-nadstropna stavba na več kot 26.000 kvadratnih metrih ponuja petkrat več razstavnih površin, kot jih je bilo na voljo v starem muzeju.

Munch (1863-1944), ki je bil samski in ni imel otrok, je svoja dela zapustil mestu Oslo. Sprva jih je sicer nameraval zapustiti državi, a je v zadnjem trenutku spremenil svojo oporoko.

V muzeju letno pričakujejo pol milijona obiskovalcev, upajo, da se bo njihovo število povzpelo celo na milijon. V stalno razstavo je vključenih 200 del. Ob nekaterih ponavljajočih se temačnih temah, kot so tesnoba, obup in smrt, se v umetnikovem opusu občasno pojavljajo tudi manj mračne teme, kot so ljubezen, avtoportret in pokrajine.

Tu je še znameniti Krik. V zbirki muzeja je več verzij tega ikoničnega umetniškega dela - oljna slika, risba, šest litografij in več risb. V muzeju je mogoče videti tudi nekatera manj znana Munchova dela. Med njimi so denimo skulpture, fotografije, film in dve večji sliki - Sonce in Raziskovalci - ki so ju morali v muzej prenesti že v času gradnje ter ju spraviti v notranjščino skozi odprtino v fasadi.

Poslopje muzeja, ki so ga poimenovali Lambda, saj njegov poševni vrh spominja na enajsto črko grške abecede, je bilo predmet polemik že med gradnjo. Nekatere je razburila že sama oblika stavbe, medtem ko so bleščeča steklena okna, ki so bila vidna na načrtih, večinoma za, po mnenju nekaterih, grozljivimi, kovinskimi žaluzijami.

Vodstvo muzeja je očitke zavrnilo z besedami, da naj bi muzej pri ljudeh izzval občutja na enak način, kot jo jih v času nastanka Munchova dela.

Munch (1863-1944) se je rodil v Lotnu. Študiral je arhitekturo in akt. Z državno štipendijo je od leta 1889 bival v Parizu, pozneje je bil krajši čas v Nici. Od leta 1892 je kot svobodni umetnik ustvarjal v Berlinu, pozneje, po živčnem zlomu, se je vrnil na Norveško. Njegov svet je bil svet samote, melanholije, bolesti, erotike, trpljenja in vizionarske fantastike.

Eden od glavnih znanilcev ekspresionizma je pod vplivom travm iz otroštva, postimpresionistov, simbolistov in vzdušja fin de siecla razvil zelo oseben, dramatičen slikarski svet. S pomočjo svojih stvaritev se je soočal z lastnimi travmami ter vseprisotnimi in vedno aktualnimi eksistencialnimi vprašanji.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.