Obnovljen in povečan muzej Sigmunda Freuda na Dunaju

Košček zgodovine in razvoja

30. 8. 2020, 08:46 | Scena | Vir: STA

                            Obnovljen in povečan muzej Sigmunda Freuda na Dunaju (foto: profimedia) profimedia

Po 18-mesečni prenovi vrata ponovno odpira Muzej Sigmunda Freuda na Dunaju. Razstavne prostore so med prenovo podvojili in se sedaj raztezajo na površini 550 kvadratnih metrov. V muzeju so pripravili tri nove stalne razstave, poudarek pa so dali nekdanjemu domovanju družine Freud ter praksi slovitega psihoanalitika in njegove hčere Anne.
 

Hišo na Berggasse 19, kjer je Freud, oče šestih otrok, skupaj z ženo Martho, otroci, svakinjo Minno Bernays in vsaj dvema služabnikoma živel skoraj pol stoletja, so začeli prenavljati v začetku minulega leta.

Obnovili so pročelje, v zgornjem nadstropju so razstavne površine podvojili, doslej zaprte zasebne prostore družine Freud pa so odprli za razstave. Med drugim bodo v muzeju na ogled rokopisi, fotografije, Freudova zdravniška torba in drugi predmeti, ki ponujajo vpogled v delo slovitega analitika, je pisala nemška tiskovna agencija dpa.

Direktorica muzeja Monika Pessler je dodala, da so poskrbeli tudi za okoli 40.000 medijskih vsebin v knjižnici, ki bo od oktobra na voljo vsem, ki bi se radi študijsko poglobili v Freudovo delo.

Pred prenovo so v Freudovem muzeju, ki na Berggasse 19 deluje od leta 1970, zabeležili po 110.000 obiskovalcev letno, še navaja dpa.

Sigmund Freud (1856-1939) se je rodil v češkem Priborju v judovski družini kot prvi od devetih otrok. Pri 17 letih se je vpisal na študij medicine na Univerzo na Dunaju.

Že med študijem se je posvečal raziskovanju človekove duševnosti. Od leta 1886 je z nemškim zdravnikom judovskega rodu Wilhelmom Fliessom in avstrijskim psihiatrom Josefom Breuerjem razvijal revolucionarno teorijo o pretežno spolnih izvorih človekove duševnosti, ki se oblikuje v zapletenih konfliktih med zavestjo in podzavestjo.

Na podlagi te teorije je razvil novo metodo raziskave in terapije duševnih motenj, imenovano psihoanaliza. Z njo je pojasnil mnoge pojave normalne in bolne duševnosti, denimo sanje in histerijo, ter človekovega kulturnega in socialnega življenja, piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.

Freud je leta 1930 v Frankfurtu prejel Goethejevo nagrado za dosežke na področju psihologije. Le tri leta kasneje so nacisti ob prihodu na oblast njegove knjige zažgali, sam pa je pred vojno s finančno pomočjo svoje pacientke, princese Marie Bonaparte, pobegnil v Veliko Britanijo.

Leta 1923 so Freudu diagnosticirali raka na spodnji čeljusti, verjetno posledico njegovega strastnega kajenja cigar. Prestal je kar 30 operacij, vendar na koncu ni več zdržal bolečin, zato se je po posvetu s svojim zdravnikom odločil za smrt s prevelikim odmerkom morfija.