Oskarji in Slovenci, ki so se najbolj približali prestižnim zlatim filmskim kipcem

V Hollywoodu bodo v kratkem raztegnili rdečo preprogo in v 24 kategorijah podelili kipce, ki upodabljajo viteza z mečem, ki stoji na zvitku filma. Nominiranci za najprestižnejše filmske nagrade so znani, kdo bo slavil zmago na 92. podelitvi, pa bo jasno 9. februarja. Po našem času bo to v zgodnjih jutranjih urah 10. februarja. Tudi letos bo prireditev potekala brez voditelja.

Oskarji 2020 se najglasneje nasmihajo Jokerju

Največ, in sicer 11 nominacij za oskarje je dobil film Joker Todda Phillipsa, s po desetimi nominacijami sledijo Irec Martina Scorseseja, 1917 Sama Mendesa in Bilo je nekoč ... v Hollywoodu Quentina Tarantina.

Med nominiranci za najboljšega igralca v glavni vlogi so Antonio Banderas (Bolečina in slava), Leonardo DiCaprio (Bilo je nekoč … v Hollywoodu), Adam Driver (Zakonska zgodba), Joaquin Phoenix (Joker) in Jonathan Pryce (Dva papeža). Nominiranke za najboljšo igralko v glavni vlogi pa so Cynthia Erivo (Harriet), Scarlett Johansson (Zakonska zgodba), Saoirse Ronan (Čas deklištva), Charlize Theron (One so bombe) in Renee Zellweger (Judy).

Slovenci smo letos po oskarja poslali film Zgodovina ljubezni 

Za zdaj za oskarja ni bil nagrajen, niti nominiran še noben slovenski film.

Slovenske kandidate za nominacijo sicer predlaga Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Akademija od pooblaščene organizacije (v Sloveniji je to DSFU) sprejme po en predlog iz vsake države, žirija pa med predlaganimi izbere pet filmov, ki so nato nominirani za oskarja v tej kategoriji. 

Naša letošnja strokovna žirija je po ogledu prijavljenih filmov za slovenskega predstavnika, ki se je potegoval za kandidaturo za najboljši mednarodni celovečerni film 2020, predlagala film Zgodovina ljubezni v režiji Sonje Prosenc in v produkciji Monoo. A nominacija nam je tudi tokrat ušla.

Letošnji nominiranci za najboljši tujejezični film so Corpus Christi (Poljska), Honeyland (Severna Makedonija), Nesrečniki (Francija), Bolečina in slava (Španija) in Parazit (Južna Koreja). 

V Jugoslaviji najbližje oskarju France Štiglic 

Leta 1960 je kot jugoslovanski predlog nominacijo dobil slovenski režiser France Štiglic in sicer za hrvaški film Deveti krog. Štiglic je bil kot eden izmed pionirjev slovenskega filma tako tudi edini slovenski filmski režiser, ki je bil nominiran za nagrado oskar. Oskarja mu je leta 1961 odnesel Ingmar Bergman s filmom Deviški vrelec.

Oskar za film Nikogaršnja zemlja z Đurom na čelu je šel v BiH 

Blizu oskarja smo bili Slovenci tudi s filmom Nikogaršnja zemlja, v katerem je glavno vlogo igral Branko Đurić – Đuro, ob njem pa so zaigrali tudi številni drugi Slovenci. Gre za celovečerni igrani prvenec bosanskega scenarista in režiserja Danisa Tanovića. 

Slovenci so pri filmu poleg široke igralske zasedbe sodelovali tudi kot izvršni producenti, državne filmske ustanove so prispevale desetodstotni finančni delež k produkciji in posnet je bil skoraj v celoti na lokacijah v Sloveniji. Nikogaršnja zemlja je nastala v evropski koprodukciji, osvojeni oskar pa je šel v Bosno in Hercegovino. Film je sicer osvojil še številne druge prestižne nagrade, pravzaprav je nagrado pobral na vseh festivalih, na katerih je tekmoval, kar je svojevrstna potrditev za slovenski filmski svet.

A okus Hollywooda smo Slovenci ujeli prav prek Đura in Tanje Ribič, ki je prav tako zaigrala v nagrajeni Nikogaršnji zemlji. Ena najslavnejših igralskih zakoncev pri nas sta se namreč leta 2001 sprehodila po rdeči preprogi Oskarjev, kjer je ekipa dejansko tudi osvojila zlati kipec. 

Vloga v tem filmu pa je Đuru odprla še nekaj vrat. Med drugim ga je po ogledu filma v svoj režiserski prvenec V deželi krvi in medu povabila Angelina Jolie, s katero sta se tudi spoprijateljila, Đuro in Tanja sta se na premieri tako po rdeči preprogi sprehodila tudi ob Angelini in njenemu nekdanjemu možu Bradu Pittu. 

Blizu oskarju v Volku z Wall Streeta tudi Katarina Čas 

Film Martina Scorseseja Volk z Wall Streeta, v katerem je imela manjšo vlogo gospodične Chantalle tudi slovenska igralka Katarina Čas, je bil leta 2014 nominiran kar v petih kategorijah, a kipca ni dobil.

Časova, ena redkih slovenskih igralk, ki ji je uspel preboj med igralsko elito v svetovnem merilu, se je sicer uudeležila tudi newyorške premiere omenjenega filma. Po rdeči preprogi se je tako sprehodila skupaj s hollywoodskimi težkokategorniki in soigralci iz filma. Med njimi so Leonardo DiCaprio, Jean Dujardin, Jonah Hill in Matthew McConaughey. Po rdeči preprogi pa se je pred premiero filma sprehodila v družbi zdaj že nekdanjega partnerja Lada Bizovičarja.

Špela Čadež, slovenska režiserka, ki ima besedo pri tem, kdo dobi oskarja 

Oskarja Slovenci (še) nimamo, imamo pa med podeljevalci te prestižne nagrade Slovenko. Režiserka in animatorka Špela Čadež je od leta 2018 članica Akademije za filmsko umetnost in znanost. S tem pa ima kot prva in edina Slovenka glas pri podeljevanju oskarjev. 

Čadeževa je ena izmed najbolj produktivnih in mednarodno uspešnih slovenskih filmskih avtoric. Za svoje delo je prejela že več kot 100 mednarodnih in domačih nagrad ter nominacij. V svojem desetletnem opusu je mednarodne festivalske žirije kot tudi svetovna občinstva prepričala zlasti s filmoma Boles (2013) in nepozabno Nočno ptico (2016), ustvarila tudi animacijo za priljubljeno televizijsko serijo Orange Is The New Black.