Z Gajo Kos o otrocih in branju: zabava ali težava?

19. 6. 2015, 11:21 | Scena | Vir: Liza
Z Gajo Kos o otrocih in branju: zabava ali težava? (foto: Shutterstock) Shutterstock

Nekateri otroci radi berejo, nekateri pa branja ne marajo ravno zato, ker imajo z njim težave. Kako otroku pomagati, da branje zanj postane nekaj prijetnega, smo se pogovarjali z Gajo Kos iz Miš založbe.

Pri kateri starosti naj bi otroka začeli učiti brati?

Strogega pravila ni, je pa pomembno, da se otroka začne čim prej seznanjati s knjigami, najprej z igroknjigami, potem s kartonkami, pozneje s slikanicami ... Tudi dokler ne razume vsega ali skoraj ničesar, je pomembno, da mu beremo, saj tudi tako razvija občutek za ritem in zven jezika.

Ali je bolje, če branje otroku predstavijo starši, ali počakajo na vstop v osnovno šolo?

Vsekakor je treba otroka navaditi na knjigo še pred vstopom v osnovno šolo (tudi v vrtcih že obstaja bralna značka), kot rečeno, nikoli ni prezgodaj. Skupaj z otrokom lahko raziskujemo ilustracije, ki ne pomenijo zgolj vstopa v zgodbo, ampak tudi vstop v likovno umetnost, knjige so odlično izhodišče za najrazličnejše pogovore (tudi o težavah), spodbujajo otrokovo lastno domišljijo in krepijo radovednost, uganke spodbujajo razmišljanje, pesmi krepijo otrokov smisel za zvočnost ... Prav tako je dobro otroka čim prej seznaniti tudi s knjižnico.

Katere so največje težave pri učenju branja?

Pogosto je na delu lahko (tudi) pomanjkanje koncentracije. Sicer pa je pri otrocih, če nimajo resnejših težav, kakršna je na primer disleksija, veliko odvisno od motivacije, kar pa je bržkone spet povezano tudi s tem, koliko veselja in zanimanja za branje in raznovrstne zgodbe so jim predali starši. Tako lahko pride do takšnih razlik, da se nekateri otroci v prvem razredu prebijajo čez stostranske knjige, drugi pa tudi v tretjem razredu niti še ne berejo tekoče.

Kako otroku pomagati ‒ starši in pedagogi?

Dislektikom učenje branja lahko na primer olajšajo knjige, ki so narejene posebej v skladu s pravili, ki veljajo za knjige za dislektike: namesto črnih črk na beli podlagi raje rjave črke na rumenkasti podlagi, dovolj velik razmik med vrsticami ... Otroke, ki takšnih težav nimajo, pa k branju gotovo v veliki meri spodbuja prav strast, ki jo nanje lahko prenesejo starši in vzgojitelji ali učitelji, ki pa je, kot je slišati, žal včasih niti sami ne premorejo.

Katere napake so najbolj usodne pri učenju branja?

Pokazalo se je, da je lahko zaviralni moment vztrajanje pri predolgi vadbi ‒ najbolj učinkovita je redna, a precej kratka vadba branja.

Kakšno literaturo priporočate za začetek branja?

Bistveno je, da se za otroke izbere kakovostne knjige, ker so v začetni dobi starši in učitelji tisti, ki oblikujejo otrokov (estetski) okus, ki bo obveljal tudi pozneje. Izogibati se je treba kičastim izdajam, nekakovostno ilustriranim knjigam, neizvirnim, slabo napisanim zgodbam, zgodbam, ki ustvarjajo stereotipe ...

Res je, da je produkcija ogromna ‒ na leto pri nas izide približno 900 domačih in prevedenih otroških in mladinskih naslovov ‒ in imajo starši nad njo težko pregled, vendar pa obstajajo orientacijske točke, ena takšnih je na primer znak za kakovost zlata hruška, s katerim so opremljene najboljše knjige, seznam vseh dobrih oziroma priporočljivih knjig pa lahko najdete tudi v Priročnikih za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki bi morali biti na voljo v vsaki knjižnici.

Pripravila: Katja Golob

Preberite še: Otroci so ob koncu šolskega leta pod velikim stresom. Kako jim pomagati?

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri