Palmižana: Čudoviti biser

Avtor teh vrstic ceni in spoštuje Me­neghellov raj na otoku Palmižana, dragulj Paklenih otokov in ne samo celotne Dalmacije, zaradi vrste razlogov.

Za uživača, ki ljubi vse naravno, je vsekakor najpomembnejši ta, da je posestvo, ki ga danes skrbno vodi gospa Dagmar Meneghello, brez avtomobilov ter oddaljeno od turističnih hord in njihovega neznosnega kravala in še lepših manir, a hkrati oddaljeno le deset minut plovbe s taksi gliserčkom od Hvara. To je pač dobro za tiste, ki se ne morete upreti epicentru poletne zabave v tem delu sveta.

Kakor vam drago in nič hudega, saj se tudi kakšna svetovno znana kronana temu ne more upreti, pa je menda modre krvi. Mimogrede, Menegellovi imajo za take uživače v Hvaru povsem ob plaži sredi borovega parka in eksotičnih rastlin na voljo Villo Meneghello Hvar z dvema luksuznima apartmajema in bazenom. Tam ste le 15 minut hoda od središča mesta povsem v središču dogajanja, a hkrati v povsem svojem svetu.

Toda vrnimo se v raj, na zelo prvobitno Palmižano, namenjeno čednim erotomanom, erotomanom čistega srca, kakor je lani za Playboy izjavila gospa Dagmar. Takrat smo bralcem Playboya že razgrnili celotno več kot dvestoletno družinsko sago rodbine Meneghello in njihove Palmižane, kdor pa jo je zamudil, si jo lahko pod naslovom Meneghello na Palmižani širokosrčno brezplačno prebere tukaj. Zato se ne bomo ponavljali, le povsem na kratko bomo ob krasnih fotografijah skušali iz obilja še nerazkritega kaj zamolčati oziroma naplesti tako, da bi vi ne navalili tja in delali tam gneče. Seveda zgolj in samo iz golega egoizma.

Da bi vas odvrnili od božanskih eksotičnih naravnih vonjav in neprecenljivega arboretuma, od sedmih prekrasnih vil in šestih bungalovov, ki so vse in vsi urejeni s prefinjenim umetniškim čutom med velikanskimi cvetočimi kaktusi, alojami, visokimi do dveh metrov, opuncijami, ki so v dvesto letih zasedle otok do višine šestih metrov, divjimi orhidejami, ki ti med pohajkovanjem po otoku vsakič znova polepšajo življenje, in pod visokimi borovci, tako da je temperatura sredi vročega poletja tudi za deset stopinj Celzija nižja kot na bližnjem Hvaru. Nekoč gol kamen je pod predano skrbjo družine Me­neghello postal razkošen eksotični gozd. Če hrvaška država družini še ni podelila svojega najvišjega priznanja, bi ji ga lahko, pa Evropska unija tudi.

Playboy bi si med svetlimi, duha razsvetljujočimi bungalovi in vilami za svoje bivanje na posestvu najraje izbral Villo White z dvema spalnicama, ki ima vsaka svoj vhod in kopalnico ter ekstra veliko posteljo. Dnevni prostor je dovolj velik za prijetna večerno-nočna druženja, če ne boste raje uživali na zasebni te­rasi s pogledom na celoten palmižanski zaliv, ki je vreden njenih nenehnih orgazmov. Pogled in zaliv, da ne bo pomote. Poleg tega je bela lepotica odmaknjena od drugih vil, je povsem ob morju in ima lastno plažo, pa še le kratek sprehod je do restavracije Toto's, ki tako kot sama vila stoji sredi arboretuma. Naša druga izbira bi bila Villa Jacomina, katere celotno prvo nadstropje so nedavno povsem prenovili. Gre namreč za staro poletno hišo družine Meneghello iz leta 1820, za srce Palmižane. Podrobnosti, predvsem notranjosti tudi te vile, si nikar ne oglejte na www.palmizana.com.

Po posestvu se sprehajajo pavi, ptice pa pojejo, kakor jih je Bog ustvaril. Sami se v takšni prvobitni podobi res ne morete sprehajati med vilami in restavra­cijama, pa čeprav golota pri Meneghellovih nikakor ni tabu, o čemer priča tudi ena naj­večjih zbirk erotične umetnosti na Hrvaškem gospe Dagmar. Ni pa se vam seveda treba pražnje obleči za obed v eni od obeh restavracij.

V zgornji, ki je hkrati tudi prava pravcata umetniška galerija z razstavami umetniških del pretežno hrvaških likovnih umetnikov, ali v spodnji Toto's, ki je povsem ob morju z romantičnim pogledom na zaliv iz nje (Dean je od tam posnel uvodno dvostransko fotografijo) in jo vodi gospod Eugen, pravnuk palmižanskega začetnika Giama Battista Meneghella. Eugen je med drugim zaljubljen v svoj arboretum in se lahko pohvali celo z rastlinami, ki so na državni ravni zaščitene s čipi.

Hrana v obeh restavracijah temelji na sveže ulovljenih morskih dobrotah (jastogi, škampi, školjke, gofi, kovači, zobatci, grdobine, škarpine, tune ... vas vabijo tudi iz starodavnih feničanskih amfor, palmižansko gregado, veliko specialiteto, ki se, v osnovi pripravljena iz svežih rib, krompirja in belega vina, kuha na odprtem ognju, pa pripravljajo za goste že 109 let na isti način; žal pa recepta še nimamo, da bi vam tukaj zaupali) in tamkaj rastočem rastlinju (kolač iz rožičev z marmelado iz palmižanskih pomaranč, panakota s sivko ...), priprav­ljena in postrežena pa je na najvišji ravni z nasmehom in sproščeno, brez naglice, a tudi brez dolgega čakanja.

Da, ozračje pa je takšno, da od tam ne bi nikoli odšli. Nima pa na posesti nihče nič proti temu, da ste nagi v svoji vili ali na eni od deviških plaž in da se takšni predajate čistemu morju. Najbolje seveda v dvoje, kajti biti v raju sam ni samo dolgočasno, je tudi en velik greh.

TEKST Borut Omerzel
FOTO Dean Dubokovič, Johansen Krause, Palmižana Meneghello

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec