Pivo Pelicon - novo slovensko pivo

Kako se je začela vajina pivska zgodba – zakaj pivo, od kdaj in od kod zanimanje zanj?

A: Najina pivska zgodba se je začela na različnih koncih. Matejeva se je začela v Angliji, ko je obiskal tamkajšnje pivovarne in prvič poskusil angleške stile piva, moja pa v Italiji, ko sem se končno tudi sama odločila, da preverim govorice, ki so krožile o pivnici čez mejo.

Zakaj sta začela pisati blog (midvasva.si) o pivu, vrstah piva, o načinih degustiranja, kulturi pitja piva ... Kaj vaju je prepričalo, da sta začela širiti svoje znanje o pivu med ljudi?

M: Prepoznala sva, da je drugačno pivo velik svetovni trend, ki je oziroma še bo zajel Slovenijo. Začela sva dalje raziskovati in ugotovila, da bi bilo škoda, če zgodb ne bi delila naprej.

A: Že prej sva veliko delovala na vinskem področju in bila seznanjena s kulturo pitja in pridelovanjem vina. Logično nadaljevanje je bilo, da podobne principe uvedeva tudi med pivce piva. Seveda o tem obstajajo tudi knjige in še zdaleč nisva bila prva. Treba je bilo samo prenesti informacije med prave ljudi v pravi obliki.

M: Srečo sva imela tudi, da je zanimanje za vsebino pokazala revija Vino, ki nama je prva dala priložnost za objavo. Z blogom sva pokrila bolj tekoče dogajanje, pozneje pa sva gostovala tudi na drugih portalih. Opažava, da najino vsebino spremljajo preostali mediji, ki večkrat povzamejo, kar zapiševa, ali dalje raziskujejo v smeri, ki jo nakaževa. To nama je v veliko veselje.

Kako pa se je rodila ideja o tem, da bi odprla lastno obrtno pivovarno – kako in kdaj vaju je zajela pivomanija?

M: Da bi imela lastno pivovarno, je bila pravzaprav prva ideja. Pisanje o pivu in pivski kulturi sva sprejela kot kompromis, dokler ne bo boljših časov, da bi lahko odprla pivovarno. Potem so ti 'boljši časi' kaj kmalu potrkali na vrata in čez noč je bilo treba idejo realizirati – jo dodelati, razmisliti, oblikovati, financirati ...

In kako sta si finančno zastavila izvedbo projekta? Za zagon sta poskusila zbrati denar na platformi Kickstarter (ki spodbuja donatorje, da sredstva vložijo v dobre ideje in tako omogočijo njihovo uresničitev, op. a.) – koliko denarja vama je na tak način uspelo zbrati in kdo je denar doniral, so bili to tuji investitorji ali sta dobila tudi podporo domačih investitorjev?

A: Kikstarter je model 'vse ali nič', če ne zbereš vsega denarja, kolikor si si zadal, ne dobiš niti centa, pa tudi donatorjem ne vzamejo denarja. Ne zgodi se nič. Midva sva žal pogorela zaradi nekaj ključnih razlogov: Kickstarter ne dovoljuje posredovanja alkohola za nagrado, izdelka še ni bilo na trgu in ga ljudje niso poznali, zakonodaja je precej kočljiva in za marsikatero stvar nisva vedela, koliko si lahko privoščiva.

Vendar se nama je s kampanjo zgodilo toliko lepih stvari, da nama ne bo nikoli žal. Dobila sva predvsem ogromno povratnih informacij in podpore, kar nama je dalo potrebno potrditev ideje. Interesentov za VC-investiranje (investicije v sklade tveganega kapitala, op. a.) je bilo ogromno, iz treh celin in številnih držav. Najbolj pa nama bodo ostali v spominu vsi podporniki, ki so ves mesec, tudi po kampanji, dihali z nama.

Kakšno vrsto piva bosta ponudila iz svoje pivovarne?

M: Varila bova piva vrste ale. To je pivo zgornje fermentacije in se od piva ležak, ki smo ga bolj vajeni, razlikuje po tehnološkem postopku in posledično tudi okusu.

Sva privrženca nefiltriranih, motnih piv in bova takšne tudi ustekleničila. Za začetek sva si zadala tri stile, in sicer Pally (stil pale ale/svetli ale), ki sva ga poimenovala po inžinerju kompleksa Pale v Ajdovščini, kjer stoji naša pivovarna. Drugo bo The Third Pill (stil IPA - india pale ale), ime nosi po izjavi Slavoja Žižka v komentarju na film Matrix. In tretje, poletno, sezonsko pivo, Nineties Bitch (stil summer ale/poletni ale), ki sva ga zastavila kakor neobremenjeno, sveže, lahko, z aromo citrusov in začinjeno z ingverjem za vroče poletne dni. Kot rada rečeva: "Za pod palmo."

Kdaj in kje bo mogoče poskusiti vajino pivo?

A: Ko bo pilotni projekt dozorel, bo pivo mogoče dobiti po številnih lokacijah po Sloveniji ter tudi prek spletne strani Pivovarne Pelicon (www.pivovarnapelicon.com). Prvič sva se javnosti predstavila na 'nesrečni' petek 13., na Pivofestovanju v baru Brookyn v Ljubljani, kjer nama je datum malce ponagajal, saj je piva kar prehitro zmanjkalo.

In koliko piva se bo nateklo v steklenice v prvem poskusu?

M: Sprva gre za zelo majhne butične, pilotne serije, da se utrdi recept in testira vse, kar je treba. Pozneje pa bova na mesec napolnila približno osem tisoč steklenic, odvisno od žeje.

Kaj pa sestavine za varjenje piva – bodo domače, slovenske, ali bosta posegla po 'surovinah' v tujini?

M: V bistvu je vse odvisno od tega, kakšen okus piva želiš. Nekaterih stvari se s slovenskim hmeljem pač ne da doseči. Poznamo tri različice hmelja – grenčične, aromatične in dišavne. V Sloveniji dišavnih sort še ni, zato bova v tem primeru morala poseči po hmelju iz drugih držav. Imamo pa izvrstne preostale različice sort, ki jih z veseljem uporabljava in so znane tudi drugje po svetu.

Nekatere naj bi uporabljali tudi v najboljših pivih na svetu, trapistih (piva, ki jih varijo menihi reda Trapist). Ječmenovega slada pri nas ne proizvajajo. Koliko nama je znano, so sladarne zaprli že pred davnimi leti. Slada je na svetu ogromno vrst, uporabila bova nemškega, belgijskega in angleškega, ki so znani po najboljši kakovosti. Voda, ki je pomembna in jo je največ, bo seveda hubeljska, ajdovska.

Kakšno pa je zanimanje za vajino pivo? So interesenti tudi v tujini?

M: Zanimanja je ogromno. Interesentov pa je veliko iz vseh koncev, tudi z drugih celin. Slovenija ima zelo mlado in v svetu še nepoznano obrtno pivovarsko sceno, zato smo zanimivi za vse države, ki takšna piva že dobro poznajo. Najina kampanja na Kickstarterju nama je omogočila, da so za najino zgodbo slišali tudi prek meja. Že vse poletje imava obiske v Ajdovščini iz vse Slovenije, pa tudi ZDA, Nemčije, Italije, Belgije ... ki se oglasijo tu, da skupaj kakšno rečemo in tudi spijemo.

A: Sva pa zelo vesela, da imava v lokalnem okolju takšno podporo in že vsi skupaj nestrpno čakamo, kdaj bomo v baru ali restavraciji lahko naročili pelicona!

Kakšna je po vajinem mnenju kultura pitja piva v Sloveniji?

M: Kultura pitja piva se v Sloveniji dviguje. Resda se je čez noč začelo o pivu govoriti in pisati, ampak to še zdaleč ni dovolj, da bi lahko rekli, da smo na nivoju države dosegli spremembo.

A: Veliko ljudi še vedno pije iz steklenice ali pločevinke, toči pivo s čim manj pene (kar je zelo narobe), ne mara preveč okusnih piv in raje posega po trgovinskih blagovnih znamkah ... Kar je verjetno najslabše od vsega, je to, da se pri pivu vedno pogleda ceno v primerjavi s količino in ne v primerjavi s kakovostjo.

M: Seveda se z revolucijo okusov tudi to počasi spreminja. Navdušencev je vsak dan več.

Kakšen je vajin načrt, vizija za prihodnost?

A: Pripravljava se na novo in še bolj zanimivo sezono Pivomanije – degustacije in predavanja, ki jih mesečno prirejava čez leto. Poleg tega pa bova kmalu predstavila svojo pivo Pelicon, ki bo za seboj potegnilo vse obljubljene predstavitve, zabave v čast podpornikom, pop-up večerje, degustacije ... Idej je pač veliko.

M: Razmišljava tudi o večdnevni pivski šoli – delavnicah za vse, ki bi se radi naučili ljubiteljsko variti. Pozimi bi rada ponovila lansko varjenje piva v parku, kjer bova poleg povabila tudi druge - to bo prvi množični dogodek varjenja piva na prostem pri nas. Seveda je zdaj vsa pozornost usmerjena na pivo Pelicon. Prva točka na seznamu – poslati pivo na trg.

Napisala: Liza Matkovič, foto: Aleš Pavletič

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel