Plesalka in koreografinja Nika Kljun: Upam, da bo to težko obdobje razsvetlilo našo družbo

Intervju

6. 1. 2021, 18:00 | Scena | Piše: Izr. prof. dr. Lucija Mulej

                            Plesalka in koreografinja Nika Kljun: Upam, da bo to težko obdobje razsvetlilo našo družbo (foto: osebni arhiv) osebni arhiv

Pogovor s svetovno priznano koreografinjo in plesalko Niko Kljun o novi resničnosti, v katero je svet pahnila koronakriza.

Ga. Kljun, vaše ime žari med najbolj prepoznavnimi svetovno slavnimi imeni, kjer so Paula Abdul in Justin Bieber le nekatera. Ste svetovno priznana koreografija in genialna plesalka. Kako se počutite v svoji koži?

Hvaležna sem za dar, ki mi je bil prirojen in brez katerega si ne morem predstavljati življenja. Dar za ples, komunikacijo, dar sočutnosti in dar povezovanja je tisto, kar sem srkala vase že od otroštva naprej. Da so mi bili staši velik zgled in spodbuda, sem večkrat poudarila. Zato tudi sama vem, da moram biti zgled mladim, ki mi sledijo prek socialnih omrežij. In trdo  devetindvajsetletno delo v plesnih dvoranah, saj plešem od tretjega leta dalje, se je zagotovo poplačalo, a mislim, da ni bilo dovolj le to. Za uspeh je potrebna ljubezen do svojega dela, vsakodnevna strast, vizualizacija dogodkov, odločnost, disciplina in zaupanje vase. Mislim, da je popolna predaja z odrekanjem nujna.

Skozi vsa leta sem se prav tako veliko naučila, tako poslovno kot privatno. Sodelovala sem s strastnimi umetniki svetovnega kova, z ljudmi, ki so dosegli nemogoče in premagali nezamisljive ovire. A v sebi ostajam še vedno preprosta Slovenka, ki vsak dan dela na sebi, da bi bila najboljša verzija same sebe in za svet okoli mene. Brez notranje rasti in vsakodnevne hvaležnosti lahko življenje hitro postane plehko. Tega si pa zdaleč ne želim. Ohranjam notranjo skromnost z zavedanjem, kako hitro vse mine.

Svet po koroni postaja še bolj virtualen. Vsak estradnik ali umetnik svojo izraznost sporoča tudi prek Instagrama in podobnih socialnih omrežjih, ki so namenjena promociji. Vidite v teh orodjih zgolj prednosti ali se vam zdi, da so lahko nevarna, zlasti za mlade?

Vsekakor je v mojem poklicu prisotnost na socialnih omrežjih pomembna. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da sem nekatera velika koreografska dela dobila ravno preko YouTuba in Instagrama, kar mnogi ljudje ne vedo. Klasična dimenzija pridobivanja posla iz osebnega stika se je s socialnimi omrežji razširila na virtualno. In pri mojem delu, ki sta ples in koreografija, lahko odtenke gibov in nians prikažem virtualno. Moja več kot desetletna prisotnost na Youtubu me je popeljala okoli sveta, kjer sem učila ples, spoznavala druge kulture, videla svetovno znane destinacije ter na drugi strani bedo življenja in krutost.

Socialna omrežja so zdrava, a le če jih znaš obvladovati. In ne da socialna omrežja manevrirajo in določajo tebe! Znati jih moramo uporabljati. Vse več je govora o depresiji mladih, nezadovoljstvu, nekreativi in pomanjkanju samoljubezni. Z drugo besedo bi lahko rekli, da gre za pomanjkanje samozaupanja vase. Primerjava z drugimi nas lahko psihično uniči. Mladi, verjemite ali ne, to delajo avtomatsko dan za dnem, minuto za minuto. Več všečkov pri objavi, bolj sem priljubljen/a!, je njihovo mišljenje. To zagotovo vpliva na njihovo samopodobo. Vse manj imajo občutka za realni svet, ki deluje drugače kot »spoliran« virtualno svet. In če se vprašamo, kaj je zares pomembno v življenju, mislim, da sta vloga in vzor staršev središčna. In seveda idolov ali vplivnežev, ki imajo na samopodobo in samovrednotenje mladih velik vpliv. Medsebojni zdravi pogovori so ključnega pomena in za mene so bili vedno zdravilni. Zato sem znala poiskati zaupnike, ki so me v ključnih preizkušnjah življenja varovali in usmerjali.  

osebni arhiv
O plesu ste veliko že povedali, a kljub sem vas vprašam, kako čutite ples v svojem umu, duši, srcu? Ko vas človek občuduje v vaših uigranih in popolnih gibih, ne more mimo priznanja, da ste izredno usklajeni in v svojih gibih posebni. Kot da Nika izgine in postane ples.

Najlepša hvala za prelep kompliment. Ja, tako nekako je, ste prav povedali! Ples živi v meni in skozi gibanje preprosto notranja Nika oživi. Združim se v eno in se popolnoma prepustim toku glasbe, gibom in čustvom. Ples je emocionalni vrtinec, ki ga je pri meni zelo težko ustaviti. Napolni mi dušo in me nikoli ne pusti na cedilu. Ples je moj najboljši prijatelj, ki mi je stal ob strani tudi v najtežjih obdobjih mojega življenja. Je zdravilo, ki mi je vedno na razpolago. Daje občutke svobode in pristnosti. Občutek poklicanosti, da sem, kar sem z razlogom. In ko mislim na vso zgodovino moje družine, vso predanost, ki so jo razdajali v Boleru že dolgo pred mojim rojstvom, sem notranje hvaležna. Nekako smo vsi nagrajeni za vsa leta dela, vlaganja v ljudi, v odrekanja in ja, popolno nesebično predajo plesu. Nečemu, kar je večje od vseh nas. In ples nas ljudi povezuje zares globoko, razvijemo drugačne vezi, kot na primer s pogovorom. Telo doda nek dodaten pečat.

V svojih intervjujih večkrat poudarjate, kako pomemben je vpliv vseh javnih osebnosti na soljudi, zlasti na mlade. Kako vidite svojo vlogo v tem oziru?

Kot plesna trenerka stotim plesalcem v Boleru sem kot mlada punca iz lastnih izkušenj videla, kako zelo pomembna je naša vzgoja, govorica telesa, besede, ki jih izrečemo, oblačila, ki jih oblečemo, misli, v katere verjamemo… Z vsem, kar smo, dajemo od sebe veliko. In mladi so kot spužve. Radi se učijo, še posebno od ljudi, ki so jim vzor. In sama sem bila in sem mnogim vzor, zato sem še posebej odgovorna do načina, kako vidim svojo vlogo plesalke in koreografinje. Svojih plesalcev in učencev po svetu ne učim le plesnih korakov in kako uspeti v svetu show biznisa. Pogosto se pogovarjamo o realnem življenju in o temah, ki jih zanimajo. Želim, da se zavedajo, kako je njihova samopodoba gradilna ali pa rušilna za nastop v realnem svetu. Kako nepomembno je, če imaš ali nimaš všečkov. Kako zares je ključno, da si uspešen kot človek: da ohraniš dobroto, toplino in ravnovesje.

Učim jih tudi uravnoteženega odnosa do zdravega bivanja, večne motivacije in strasti do življenja na splošno. Na mladih svet stoji! Vsi pedagogi se moramo potruditi po najboljših močeh in iz plesalcev znati potegniti najboljše in v tem je moje dodatno poslanstvo. Ko učim, dam vedno od sebe najboljše. Tukaj ne govorim le o plesnih potencialih učencev, pač pa tudi o osebnostni rasti, stabilnosti, prizemljenosti, o sprejemanju pravilih odločitev in tako naprej. Želim jih pripraviti na življenje, saj imajo v sodobnem svetu starši vse manj časa in volje in otroci se radi po pomoč zatečejo k mlajšim osebam, ki jih razumemo. In kvaliteten seminar pri meni je tudi topel in skrben. Saj je ples po sebi takšen; če hočeš dobro plesati, ti mora biti mar za marsikaj. Občutiti moraš stvari, ki jih v običajnem življenju zgrešimo. In z vsem tem jih skušam pripraviti na ravnotežje, ki je tako kot v življenju, ključno. In bolj stabilen ko si v celoti, bolj si izpopolnjen tudi pri delu, ki ga opravljaš.  

Odraščali ste ob izjemnih dosežkih plesne šole Bolero, ki sta jo ustanovila oče in mama. Torej, vi ste zares plesna nagrada za življenjsko delo in izjemen trud, strast in predanost vaših dragih?

Odraščala sem v hiši, kjer se je veliko delalo, a vse je vedno prihajalo iz ljubezni. Dobrosrčnost in ljubezen do plesa sta dve veliki vrlini, ki sem ju dobila od mame in očeta. Njuni življenji sta bili prepojeni in sta še vedno z vsakodnevnim delom z ljudmi, medsebojno komunikacijo, povezovanjem in iskanjem rešitev. Čeprav sta se ločila, ko sem bila stara devet let, njune ločitve nisem zaznala kot travmo. Saj je vse ostalo enako, samo živeli nismo več skupaj. Delamo pa vsi zares veliko. In učenje o komunikaciji do sodelavcev, soočanje z novimi izzivi, težkimi preizkušnjami, vsakodnevnim plesom in še bi lahko naštevala, so bila glavna poglavja naših življenj. In čas res hitro teče.

Kar naenkrat sem odrasla in z odločitvijo za Ameriko zares naredila zrelostni izpit, saj delo v tujini ni enostavno. In starša sta me naučila, kako lepo je osrečevati ljudi skozi ples in delati s srcem. S čistim srcem! Plesna šola, ki jo je na začetku sestavljalo le nekaj plesnih parov, danes ne bi bila tako veliko ter uspešno podjetje, če je ne bi vodila s srcem in popolno predanostjo. Dobro se z dobrim poplača in to sta mi skozi življenje tudi dokazala. In sedaj v času korone se je ponovno pokazalo, kako ta srčna kvalitet povezuje ljudi prek orodij, kot so Zoom in tako naprej. Tudi sama vodim seminarje online in priznam, da so izziv. A tako lepo je čutiti ljudi iz vsega sveta, ki se mi priključijo, mi vmes zaupajo, kako doživljajo karantene in t.i. lockdowne in ja, skupaj nam je lažje. Za to sem zares hvaležna. 

Sedaj živite v prestižnem delu Los Angelesa. Kako na vas vpliva življenje v srcu prestiža? Delujete pristni, preprosti in srčni, kljub vrtoglavim uspehom, ki ste jih dosegli.

Plesni uspehi in lovorike nikoli niso vplivale na moj ego. Lahko bi celo rekla, da so me moji dosežki popeljali le v večji svet hvaležnosti. Hvaležna sem za življenje, ki ga živim. Imam svobodo, ki je stranke s katerimi delam v svetovni plesni meki plesa, nimajo. Imam “zdravo pamet”, razmišljam kakor se da razumsko in sem sam svoj mojster. Življenje blišča, drog, alkohola, povzpetnosti mi nikoli ni ustrezal. Ne pravim, da jaz ne čutim pritiskov okolice in nimam slabih dni, a ko bi si pobližje pogledali življenje slavnih, bi šele razumeli, kako srečni smo lahko za svobodo in ljudi okoli nas, ki nas imajo resnično radi ter jim je mar za nas. Vsi smo krvavi pod kožo, zato je medsebojno spoštovanje nekaj povsem samoumevnega. Vsaj za mene. A ne za svet blišča, ki ob vseh svetlih barvah pogosto krvavi v solzah. 

Plesni uspehi in lovorike nikoli niso vplivale na moj ego.

Kako pa gledate na prihodnost? Kam se po vašem mnenju človeštvo pelje?

Mislim, da trenutno živimo v težkih časih, kar posledično vpliva na naš razum in duševno stanje. To občutim sama na svoji koži in ko se medsebojno srečujemo po spletu in si delimo vtise. Res nam ni enostavno. Kot da smo šele na pol poti do globljega očiščenja. Želim si, da bi se ljudje zopet naučili medsebojnega spoštovanja in znali prisluhniti drug drugemu. Manjka empatije. Zdaj je čas, ko se lahko poglobimo vase in si prisluhnimo. Poiščemo, kdo v resnici sploh smo. In ta čas epidemije nas v to sili. Sedaj zares lahko začnemo ceniti najmanjše stvari z življenju in se osredotočiti na dobro. Verjamem, da dobro vedno premaga zlo. 

Zdaj je čas, ko se lahko poglobimo vase in si prisluhnimo.

Kakšna je vaša vizija vaše prihodnosti?

Vizije se vedno spreminjajo, saj sem umetnica, ki nerada počiva. Zagotovo pa bom še naprej izpopolnjevala sebe kot osebo ter plesno umetnico, predajala svoje znanje mlajšim generacijam in ustvarjala kreacije, ki napolnijo mojo dušo. Zaupam življenju in poti, ki mi je namenjena. In predvsem se gradim v ponižnosti in skromnosti. Veste, gibanje je kot metuljev let. Če nas ego prične dušiti, so naši gibi okorni in trdi. In ko odpremo srce in se povežemo z nečim višjim znotraj nas - vse steče. Zato trdim in zagovarjam, da poslovno ne moremo uspevati, če se ne gradimo tudi osebnostno, in največjo rast nam pravzaprav prinesejo ljudje, ki nas postavijo pred najzahtevnejše preizkušnje.

Poslovno ne moremo uspevati, če se ne gradimo tudi osebnostno.

osebni arhiv
Kako pa gledate na pojem nove normalnosti, se vam zdi, da ko koronakriza mine, bo vse po starem, ali pa se bo oblikoval nek nov red?

Mislim, da se bodo nekateri novi načini poslovanja ohranili. Nekateri podjetniki so odkrili, da lahko delajo enako učinkovito od doma, a istočasno preživijo veliko več časa z družino. Nakup stanovanj izven mest se je tudi zelo povečal. Poznam kar nekaj družin, ki so svoje domove premestili ne samo izven Los Angelesa, preselili so se v druge predele ZDA, kjer domuje več pristnosti med ljudmi, manj pritiska in povezanost z naravo. Torej, nekaj sprememb bo zagotovo ostalo, a kljub temu mislim, da nam nič na svetu ne more vzeti želje po naši povezanosti in druženju. Veste, ljudje smo zanimiva bitja. Hitro pozabimo na težje trenutke, ki so za nami in včasih brezglavo rinemo naprej, kot da se nam ni nič hudega zgodilo. Upam, da bo to obdobje razsvetlilo našo družbo in nas v celoti popeljalo v obdobje čistosti, razumevanja in miline. Mislim, da svet to rabi bolj, kot kadarkoli.

Kaj pa sta za vas ultimativen gib in lepota trenutka?

Joj, kako zanimivo vprašanje. Ne vem, mogoče to, ko pozabim na nase, na korake in samo sem ples. In to je tista lepota trenutka, ko postanem ena z vsem okrog sebe.

Izr. prof. dr. Lucija Mulej
Sociologinja, antropologinja, predavateljica, publicistka