V novi epizodi podkasta Neobremenjeno je pred Sergejevim mikrofonom tokrat sedela ena najbolj prepoznavnih novinarskih osebnosti pri nas – Suzana Lovec, dolgoletna novinarka na N1 in POP TV, pred tem pa tudi novinarka časnika Dnevnik in oddaje Studio City na nacionalni televiziji. V poglobljenem in iskrenem pogovoru sta se dotaknila tega, kako nastaja njen podkast, kakšna je danes vloga novinarstva v poplavi dezinformacij in kje so meje umetne inteligence v medijih.
Suzana Lovec je danes glas, ki ga slovenska javnost pozna po poglobljenih in premišljenih pogovorih z znanstveniki, kulturniki, analitiki, ekonomisti ... Njen podkast na N1, naslovljen N1 podkast s Suzano Lovec, je, kot je povedala, njen "one man band" projekt, sama je producentka, novinarka, voditeljica in celo lastna garderoberka. Za vsako epizodo se pripravlja teden dni, bere članke, znanstvene razprave in knjige, odvisno od tega, kdo je njen sogovornik.
Poglobljeni pogovori za zahtevno poslušalstvo
Suzana pravi, da namen njenih podkastov ni senzacionalizem, temveč poglobljeni, osebnostni pogovori z ugledni sogovorniki in sogovornicami. Kot je pojasnila, gostom nikoli vnaprej ne razkrije vprašanj, dogovorita pa se za teme, o katerih se pogosto pogovarjata že prej, tudi brez mikrofona, kot del priprav na oddajo.
"Ljudje so v tej poplavi hitrih informacij in dezinformacij zelo hvaležni za take poglobljene pogovore, ko se čas ustavi in ko izvedo marsikaj relevantnega."
Poudarila je tudi, da poslušalstvo njenega podkasta ni omejeno na starejšo publiko. Odzive dobiva tudi od mladih, ki pa vsebine vse redkeje iščejo neposredno na spletnih straneh medijev, temveč jih prejemajo prek družbenih omrežij.
Dezinformacije, algoritmi ter meja med novinarstvom in vplivništvom
Sogovornika sta se dotaknila tudi vprašanja, kako se tradicionalni mediji spopadajo s poplavo lažnih novic. Suzana je jasna: novinarstvo je dolžno preverjati vsako informacijo, ki jo objavi, in je zato še vedno nepogrešljiva protiutež dezinformacijam na spletu.
"Medij ali novinar, ki poskuša posnemati vplivneže, ki sam briše mejo med novinarstvom in vplivništvom, je strategija, ki se lahko vrne kot bumerang novinarju in novinarstvu."
Po njenem mnenju mladi zelo dobro prepoznajo, kaj je avtentično in kaj je zgolj 'cringe' posnemanje trendov na družbenih omrežjih. Opozorila je tudi, da je tržni model medijev, kakršnega je poznala na začetku kariere, v zatonu, zato bo treba najti nov način financiranja kakovostnega novinarstva, tako v Sloveniji kot po svetu.
Umetna inteligenca da, a nikoli namesto novinarja
Ko je beseda nanesla na umetno inteligenco, je Suzana povedala, da je pri dejanskem pisanju člankov ne uporablja, dovoli pa si njeno občasno pomoč pri izboljšanju prevodov in lekturi. Kot še doda, je meja zelo jasna:
"Ne moreš reči umetni inteligenci, naj napiše članek, in to potem objaviti. To ni novinarstvo. Vedno mora biti za tem novinarski pregled."
Politiki, soočenja in meja z resničnostnim šovom
Še zlasti odkrit je bil del pogovora o vlogi novinarjev pri predvolilnih soočenjih. Suzana, ki je bila na svoji pestri karierni poti urednica več takšnih oddaj, je poudarila, da mora biti voditelj vedno dobro pripravljen, novinarji pa so dolžni politike spraševati zahtevna vprašanja, saj so nadzorniki oblasti.
Opozorila je še na trend, ko se politiki vse raje izogibajo zahtevnim novinarskim oddajam in raje nastopajo v lahkotnejših, zabavnih formatih, kjer lahko govorijo brez resničnega preverjanja. "Demokracija ne sloni na resničnostnih šovih," pravi Suzana.
Od Murphy Brown do novinarske poti
Priznala je, da jo je h kariernim sanjam o novinarstvu delno napeljal svoj čas zelo poznan in odmeven lik novinarke Murphy Brown iz istoimenskega ameriškega sitkoma. Če bi se danes še enkrat odločala, bi po svojih besedah izbrala isto pot, čeprav v zadnjih letih vse pogosteje razmišlja tudi o tem, da bi se posvetila pomoči ljudem.
Mladim, ki razmišljajo o novinarski poti, sporoča, naj bodo zahtevni do sebe in do svojih mentorjev, naj čim prej osvojijo osnovno novinarsko obrt, nato pa se posvetijo vsebini, ki jih resnično zanima.
Hitra vprašanja za konec
Pogovor se je zaključil s hitrimi vprašanji, kjer je Suzana Lovec med drugim povedala, da novice rada spremlja tako na spletu kot na televiziji, da se na klic z neznane številke ne oglasi, temveč počaka na sporočilo, da ji je ljubši koncert kot športna tekma ter da nove tehnologije raje preizkusi šele v izpopolnjeni, torej "drugi verziji". Na vprašanje, ali je umetna inteligenca v novinarstvu pomočnik ali grožnja, je odgovorila kratko in jedrnato – odvisno od uporabe.
